Kaj začetek izvajanja AI Acta pomeni za Slovenijo?
Prvotno objavljeno: 21. 7. 2026, posodobljeno: 1. 8. 2026
Od 2. avgusta 2026 se začnejo uporabljati pravila za označevanje AI-vsebin in obveščanje ljudi o uporabi umetne inteligence. Zahteve veljajo tudi za slovenska podjetja, medije, javne ustanove in digitalne storitve.
Evropski urad za umetno inteligenco in pristojni nacionalni organi bodo 2. avgusta 2026 začeli izvajati pomemben del evropskega Akta o umetni inteligenci oziroma AI Acta. Istega dne se začnejo uporabljati obveznosti transparentnosti iz 50. člena uredbe, ki zajemajo neposredno komunikacijo z umetno inteligenco, umetno ustvarjene ali spremenjene vsebine, globoke ponaredke ter nekatere sisteme za prepoznavanje čustev in biometrično kategorizacijo.
Za uporabnike v Sloveniji to pomeni jasnejše informacije o tem, kdaj komunicirajo z umetno inteligenco in kdaj je bila vsebina ustvarjena ali bistveno spremenjena z njeno pomočjo. Slovenska podjetja, mediji in javne ustanove pa morajo preveriti, ali njihova obvestila, oznake in notranji postopki izpolnjujejo nove zahteve. Širši pregled zavezancev, tveganj in rokov je objavljen v vodniku po Aktu o umetni inteligenci.
Kaj se za slovenskega uporabnika spremeni v praksi?
Slovenski uporabnik mora biti jasno obveščen, kadar neposredno komunicira s sistemom umetne inteligence, razen kadar je to očitno že iz okoliščin in načina uporabe. To lahko vključuje klepetalnika na spletni strani, glasovnega pomočnika, avtomatizirano podporo banke ali AI-agenta, ki v imenu podjetja odgovarja strankam. Obvestilo mora biti jasno, razumljivo in prikazano najpozneje ob začetku prve komunikacije.
Podjetje se na izjemo ne bi smelo zanašati, kadar ime, podoba ali način komunikacije ustvarjajo vtis, da uporabniku odgovarja resnična oseba. Zahteva je posebej pomembna pri AI-agentih v podjetjih, saj ti poleg pogovora lahko uporabljajo povezana orodja, iščejo informacije in izvajajo naloge v imenu organizacije.
Ali mora biti označena vsaka vsebina, pripravljena z AI?
Vsaka uporaba umetne inteligence ne zahteva vidne oznake. Obveznost je odvisna od vrste vsebine, načina njene priprave, obsega sprememb in možnosti, da bi bil uporabnik glede izvora ali pristnosti zaveden. Manjši slovnični, slogovni ali tehnični popravki praviloma niso enaki ustvarjanju nove sintetične vsebine, drugače pa je, kadar sistem ustvari celotno sliko, videoposnetek, zvočni posnetek ali besedilo oziroma bistveno spremeni obstoječe gradivo.
AI Act razlikuje med strojno berljivo oznako in razkritjem, ki ga lahko neposredno zazna človek. Obe zahtevi se lahko pri isti vsebini uporabljata hkrati, vendar imata različna namena in lahko zavezujeta različne udeležence. Praktične razlike med vrstami oznak in kodeksom ravnanja pojasnjuje članek o označevanju AI-vsebin.
Kakšna je razlika med strojno oznako in vidnim opozorilom?
Ponudniki generativnih sistemov morajo zagotoviti, da so umetno ustvarjeni ali spremenjeni rezultati označeni v strojno berljivi obliki in jih je mogoče zaznati kot umetno ustvarjene oziroma spremenjene. Za to se lahko uporabijo metapodatki, digitalni vodni žigi, kriptografska dokazila o izvoru ali druge tehnične rešitve, ki morajo biti glede na vrsto vsebine in trenutno stanje tehnike učinkovite, interoperabilne, robustne in zanesljive.
Strojno berljiva oznaka je namenjena platformam, preverjevalnim orodjem in drugim informacijskim sistemom, zato uporabniku ni nujno vidna. Kadar AI Act zahteva neposredno razkritje, mora biti opozorilo jasno vidno ali slišno in prikazano najpozneje ob prvi izpostavljenosti vsebini. Organizacija se pri globokem ponaredku ali določenem besedilu javnega interesa zato ne more zanašati samo na skrite podatke v datoteki.
Katere oznake je pripravila Evropska komisija?
Evropska komisija je pripravila prostovoljne ikone, s katerimi lahko mediji, podjetja, javne ustanove in ustvarjalci uporabnike obveščajo o uporabi umetne inteligence. Oznake razlikujejo med vsebino, pri kateri je bila umetna inteligenca uporabljena kot del postopka, vsebino, ki je bila v celoti ustvarjena z AI, in obstoječo vsebino, ki je bila z umetno inteligenco spremenjena.
Uporaba evropskih ikon je prostovoljna, izpolnjevanje obveznosti iz AI Acta pa ni. Organizacija lahko uporabi tudi drugačno oznako, če je jasna, razumljiva, pravočasna in prilagojena načinu prikaza vsebine. Oznaka ne sme biti skrita med pogoji uporabe ali prikazana šele po ogledu, temveč mora uporabnik umetni izvor ali spremembo prepoznati ob prvi izpostavljenosti.
Kdaj je treba označiti deepfake oziroma globoki ponaredek?
Globoki ponaredek je z umetno inteligenco ustvarjena ali spremenjena slikovna, zvočna ali video vsebina, ki spominja na resnično oziroma verjetno obstoječo osebo, predmet, kraj, organizacijo ali dogodek ter bi jo posameznik lahko napačno razumel kot pristno. Slovenski mediji, podjetja, politične organizacije, oglaševalci in drugi objavitelji morajo zato pri uporabi takšnih vsebin zagotoviti jasno in pravočasno razkritje.
Pri očitno umetniških, satiričnih, ustvarjalnih ali izmišljenih delih se lahko način razkritja prilagodi, da ne ovira običajnega prikaza ali doživljanja vsebine. To pa ne pomeni, da se lahko umetni izvor vedno zamolči. Podrobno razlago nastanka, prepoznavanja in varnostnih tveganj ponuja vodnik o globokih ponaredkih.
Kaj pravila pomenijo za slovenske medije?
Slovenski mediji morajo biti posebej pozorni pri objavljanju besedil, ustvarjenih ali bistveno spremenjenih z umetno inteligenco. Posebna pravila veljajo za besedila, namenjena obveščanju javnosti o politiki, zdravju, gospodarstvu, okolju, javni varnosti in drugih zadevah javnega interesa. Kadar je takšno besedilo objavljeno brez dejanskega človeškega pregleda ali uredniškega nadzora, mora biti njegov umetni izvor ustrezno razkrit.
Razkritje ni potrebno, kadar je vsebina prestala dejanski človeški pregled ali uredniški nadzor in je za njeno objavo določena odgovorna oseba. Takšen pregled mora vključevati presojo vsebine, preverjanje dejstev in virov ter možnost, da urednik besedilo popravi ali zavrne. Zgolj preverjanje slovnice, pravopisa ali oblikovanja ne pomeni zadostnega uredniškega nadzora.
Kaj pravila pomenijo za slovenska podjetja?
Slovensko podjetje mora najprej ugotoviti, katere sisteme umetne inteligence uporablja in v kateri vlogi nastopa. Ponudnik sistem razvije ali ga da na trg pod svojim imenom, uvajalec pa ga uporablja v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti. Podjetje je lahko uvajalec, kadar uporablja klepetalnika za podporo strankam, generator slik za oglaševanje, AI-orodje za pripravo besedil ali sistem za analizo glasu in obraza.
Odgovornosti ni mogoče v celoti prenesti na zunanjo agencijo ali drugega izvajalca. Če izvajalec po naročilu podjetja pripravi oglas, videoposnetek ali drugo vsebino z umetno inteligenco, mora naročnik preveriti, ali je končni izdelek ustrezno označen. Obveznosti transparentnosti je zato smiselno povezati s pravili za varno uporabo AI, potrjevanjem javnih objav in nadzorom zunanjih izvajalcev.
Kaj velja za biometrijo in prepoznavanje čustev?
Uporabniki morajo biti obveščeni, kadar so izpostavljeni sistemu za prepoznavanje čustev ali biometrično kategorizacijo, za katerega velja 50. člen AI Acta. Takšni sistemi lahko analizirajo obraz, glas, telesne značilnosti ali druge biometrične in vedenjske podatke. Obvestilo samo po sebi ne pomeni, da je uporaba sistema zakonita, saj mora organizacija upoštevati tudi prepovedi in omejitve iz AI Acta, varstvo osebnih podatkov, delovno zakonodajo ter druge sektorske zahteve.
Posebej občutljiva je uporaba pri zaposlenih, učencih, pacientih in drugih ranljivih skupinah. Nekateri načini prepoznavanja čustev so prepovedani, drugi sistemi pa se lahko glede na namen uporabe uvrstijo med visokotvegane. Slovenske organizacije morajo pri obdelavi biometričnih podatkov upoštevati tudi GDPR in ZVOP-2, varnostne razlike med posameznimi metodami pa pojasnjuje primerjava biometričnih načinov prepoznave.
Kdo je pristojen za izvajanje AI Acta v Sloveniji?
Slovenija nacionalno izvajanje AI Acta ureja z Zakonom o izvajanju Uredbe EU o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci oziroma ZIUDHPUI. Zakon določa pristojne organe, postopke nadzora, prekrške in druge nacionalne ukrepe, AKOS pa je določen kot enotna kontaktna točka za izvajanje uredbe.
Pristojnost za nadzor posameznega sistema je lahko odvisna od področja uporabe, vrste proizvoda ali storitve, obdelovanih podatkov in veljavne sektorske zakonodaje. Posamezen primer zato ni nujno v pristojnosti samo enega organa. Pri sistemih, ki obdelujejo osebne ali biometrične podatke, je treba posebej preveriti tudi zahteve glede umetne inteligence in osebnih podatkov.
Kam lahko slovenski uporabnik prijavi kršitev?
Slovenski uporabnik se lahko pri splošnem vprašanju o izvajanju AI Acta obrne na AKOS kot enotno kontaktno točko. Glede na vsebino primera pa je lahko za nadaljnjo obravnavo pristojen drug nacionalni ali sektorski organ, na primer Informacijski pooblaščenec pri domnevno nezakoniti obdelavi osebnih podatkov. Evropska komisija je vzpostavila tudi orodje za prijavo kršitev iz pristojnosti Evropskega urada za umetno inteligenco in ločeno žvižgaško orodje.
Prijavitelj naj shrani posnetke zaslona, povezavo do storitve, datum in čas dogodka ter kopijo prejetega obvestila oziroma dokaz, da obvestila ni bilo. Kadar gre hkrati za spletno prevaro, krajo identitete ali drugo kaznivo ravnanje, prijava kršitve AI Acta ne nadomešča prijave Policiji, banki ali SI-CERT.
Kaj morajo slovenske organizacije urediti najprej?
Slovenska podjetja in javne ustanove morajo najprej izdelati popis sistemov umetne inteligence, ki jih dejansko uporabljajo. Popis mora vključevati uradno uvedene sisteme, spletna orodja, vtičnike, integracije in storitve, ki jih zaposleni uporabljajo brez formalne odobritve. Pri vsakem sistemu je treba določiti namen, ponudnika, vlogo organizacije, obdelovane podatke, uporabnike, ki so sistemu izpostavljeni, in odgovorno osebo.
Nato je treba preveriti obvestila pri klepetalnikih, način označevanja AI-vsebin, postopke uredniškega pregleda ter odgovornosti zaposlenih in zunanjih izvajalcev. Posebno tveganje predstavlja neodobrena uporaba AI-orodij, saj lahko zaposleni vanje nenadzorovano vnašajo osebne podatke, poslovne skrivnosti, izvorno kodo in druge zaupne informacije.
Kaj začetek izvajanja pomeni za uporabnike v Sloveniji?
Od 2. avgusta 2026 transparentnost pri uporabi umetne inteligence ni več samo priporočilo dobre prakse, temveč pravna obveznost v primerih, ki jih določa AI Act. Ponudniki in uvajalci morajo biti sposobni pokazati, kako uporabnike obveščajo in kako označujejo vsebine. Slovenski uporabniki bodo zato pogosteje videli obvestila pri klepetalnikih, oznake na umetno ustvarjenih vsebinah in opozorila pri uporabi določenih biometričnih sistemov.
Oznaka sama po sebi ne zagotavlja, da je vsebina resnična, varna ali zakonita. Uporabnik mora še vedno preveriti vir, kontekst, identiteto objavitelja in morebitne znake manipulacije. Nova pravila lahko zmanjšajo prikrito uporabo umetne inteligence, ne morejo pa sama preprečiti vseh prevar in zlorab, zato ostajajo ključni digitalna pismenost, dejanski človeški nadzor ter odgovornost organizacij, ki sisteme AI ponujajo ali uporabljajo.
Povezane vsebine
- AI Act: prepovedane AI prakse in visoko tvegani sistemi
- ISO/IEC 42001: standard za varno upravljanje AI
- Digitalno tveganje 2026: zaupanje je nova tarča napadov
- Umetna inteligenca v EU: manj birokracije, več zaščite
Kibernetska varnost – sveže novice
