Kibernetska varnost - portal: novice, napadi, zaščita, zakonodaja, izobraževanje, dogodki

Browser fingerprinting: sledenje brez piškotkov

Browser fingerprinting oziroma prstni odtis brskalnika kot prikaz spletnega sledenja brez piškotkov in zaščite zasebnosti. Browser fingerprinting oziroma prstni odtis brskalnika kot prikaz spletnega sledenja brez piškotkov in zaščite zasebnosti.
Browser fingerprinting omogoča prepoznavanje uporabnikov na podlagi nastavitev brskalnika, naprave in sistema, tudi kadar piškotki niso uporabljeni.

Prstni odtis brskalnika: Kako spletne strani sledijo uporabnikom brez prijave?

Browser fingerprinting je tehnika sledenja, ki spletna mesta prepoznajo po nastavitvah brskalnika, naprave in sistema. Spoznajte, katere podatke razkrivate, zakaj blokada piškotkov ni dovolj in kako izboljšati zasebnost.

Browser fingerprinting je ena izmed najbolj neopaznih oblik spletnega sledenja, saj ne potrebuje klasičnih piškotkov, prijave v račun ali neposredne identifikacije uporabnika. Spletna stran lahko ob obisku prebere kombinacijo tehničnih podatkov o brskalniku, napravi, zaslonu, jeziku, pisavah, grafični kartici in drugih nastavitvah. Ko se ti podatki združijo, nastane dovolj prepoznaven profil, ki deluje kot digitalni prstni odtis. Prav zato je browser fingerprinting vse pomembnejša tema v času, ko uporabniki pogosteje zavračajo piškotke, brskalniki pa omejujejo klasične oblike sledenja. Za posameznike in organizacije to pomeni, da zaščita zasebnosti ne sme temeljiti samo na brisanju piškotkov, ampak tudi na razumevanju, katere podatke brskalnik razkriva ob vsakem obisku spleta.

Kaj je browser fingerprinting?

Browser fingerprinting je tehnika, pri kateri spletna mesta zbirajo lastnosti brskalnika in naprave ter iz njih ustvarijo identifikator uporabnika. Ta identifikator praviloma ni odvisen od datoteke, shranjene na napravi, zato ga uporabnik težje izbriše ali opazi. Med podatki, ki lahko sodelujejo pri ustvarjanju odtisa, so ločljivost zaslona, časovni pas, jezik, različica brskalnika, operacijski sistem, nameščene pisave, razširitve in grafične zmogljivosti. W3C opozarja, da lahko že izpostavljanje nastavitev in značilnosti brskalnika škoduje zasebnosti, ker omogoča razlikovanje med uporabniki. Težava ni nujno v enem samem podatku, temveč v kombinaciji številnih navidezno nedolžnih podatkov, ki skupaj postanejo prepoznavni.

  • fingerprinting ni enak klasičnim piškotkom,
  • uporablja tehnične lastnosti brskalnika in naprave,
  • deluje tudi brez prijave uporabnika,
  • težje ga je zaznati in blokirati,
  • bolj edinstvena naprava pomeni večje tveganje za prepoznavanje.

Zakaj je ta tehnika problematična za zasebnost?

Browser fingerprinting je problematičen zato, ker lahko uporabniku sledi tudi takrat, ko je ta zavrnil piškotke ali uporablja zasebni način brskanja. Zasebni način praviloma ne pomeni anonimnosti, temveč predvsem omeji lokalno shranjevanje zgodovine, piškotkov in podatkov seje. Če spletno mesto ob vsakem obisku ponovno izračuna podoben prstni odtis, lahko uporabnika poveže med različnimi obiski. To je posebej občutljivo pri oglaševanju, analitiki, preprečevanju goljufij, nadzoru dostopa in drugih sistemih, kjer se isti tehnični profil uporablja za odločanje o uporabniku. Britanski informacijski pooblaščenec ICO je v odzivu na spremembe Googlovih pravil opozoril, da morajo podjetja uporabnikom zagotoviti pošteno izbiro glede sledenja, pri čemer se lahko za fingerprinting zahteva tudi privolitev.

  • uporabnik sledenja pogosto ne vidi,
  • zavrnitev piškotkov ni vedno dovolj,
  • odtis se lahko uporabi za profiliranje,
  • tveganje se poveča pri oglaševalskih in analitičnih omrežjih,
  • regulativa zahteva transparentnost in zakonito podlago.

Kateri podatki ustvarijo prstni odtis brskalnika?

Prstni odtis brskalnika običajno nastane iz več tehničnih signalov, ki sami po sebi niso nujno občutljivi, vendar v kombinaciji postanejo zelo povedni. Spletna stran lahko zazna velikost zaslona, barvno globino, časovni pas, jezikovne nastavitve, vrsto naprave, različico brskalnika in operacijskega sistema. Naprednejše metode vključujejo Canvas, WebGL ali zvočne teste, pri katerih se razlike v izrisu grafike ali obdelavi zvoka uporabijo kot dodaten identifikacijski signal. EFF-ovo orodje Cover Your Tracks uporabnikom pokaže, katere lastnosti njihovega brskalnika so najbolj prepoznavne in kako sledilci vidijo njihovo napravo. Bolj ko je kombinacija nastavitev redka, večja je možnost, da uporabnik izstopa iz množice in ga je lažje povezovati med obiski.

  • ločljivost zaslona in velikost okna,
  • jezik, časovni pas in regionalne nastavitve,
  • različica brskalnika in operacijskega sistema,
  • pisave, vtičniki in razširitve,
  • Canvas, WebGL, Audio in druge API lastnosti,
  • strojne značilnosti, kot so GPU, CPU jedra in dotik.

Kako se brskalniki in standardi odzivajo na fingerprinting?

Sodobni brskalniki poskušajo zmanjšati količino podatkov, ki jih spletne strani lahko uporabijo za enolično prepoznavanje uporabnika. Mozilla opisuje zaščito pred fingerprintingom kot mehanizem, ki omejuje poskuse identifikacije na podlagi niza edinstvenih značilnosti brskalnika. Firefox na primer uporablja zaščitne pristope, ki standardizirajo ali prikrijejo nekatere vrednosti, da bi uporabniki bolj spominjali drug na drugega. W3C pa pri razvoju spletnih specifikacij poudarja, da morajo avtorji novih funkcij že vnaprej razmišljati o tem, ali nova funkcionalnost povečuje možnost fingerprintinga. Popolna odprava fingerprintinga je težavna, ker številni podatki obstajajo zato, da spletne strani sploh pravilno delujejo, zato je cilj predvsem zmanjšanje nepotrebnega izpostavljanja in uvedba varoval.

  • brskalniki omejujejo dostop do nekaterih signalov,
  • nekatere vrednosti se standardizirajo ali prikrijejo,
  • zasebnost se mora upoštevati že pri razvoju spletnih standardov,
  • bolj zasebni načini brskanja pogosto strožje omejujejo podatke,
  • zaščita je kompromis med uporabnostjo in zasebnostjo.

Kako se lahko zaščitijo uporabniki?

Uporabniki lahko tveganje browser fingerprintinga zmanjšajo, ne morejo pa ga popolnoma odpraviti brez večjih omejitev uporabnosti spleta. Najbolj smiselno je uporabljati brskalnik z vgrajenimi zaščitami pred sledenjem, redno posodabljati programsko opremo in omejiti nepotrebne razširitve. Razširitve za zasebnost lahko pomagajo, vendar lahko preveliko število nenavadnih razširitev paradoksalno poveča edinstvenost odtisa. Za občutljive primere je lahko primeren Tor Browser, ki poskuša uporabnike čim bolj poenotiti, vendar prinaša počasnejše delovanje in slabšo združljivost z nekaterimi spletnimi stranmi. Dober pristop je tudi preverjanje lastnega brskalnika z orodji, kot je EFF Cover Your Tracks, saj uporabnik tako vidi, koliko podatkov razkriva že ob običajnem obisku spletne strani.

  • uporabljajte brskalnik z zaščito pred sledenjem,
  • redno posodabljajte brskalnik in operacijski sistem,
  • omejite nepotrebne razširitve,
  • blokirajte sledilce in oglaševalske skripte,
  • za občutljivo brskanje razmislite o Tor Browserju,
  • preverite svoj odtis z zaupanja vrednimi orodji.

Kaj morajo upoštevati organizacije?

Organizacije morajo browser fingerprinting obravnavati kot vprašanje zasebnosti, skladnosti in zaupanja uporabnikov, ne zgolj kot tehnično metodo analitike ali varnosti. Če uporabljajo tehnologije, ki zbirajo podatke o napravi, morajo jasno vedeti, kateri podatki se zbirajo, zakaj se zbirajo, kako dolgo se hranijo in ali se uporabljajo za identifikacijo ali profiliranje. Pri preprečevanju zlorab je fingerprinting lahko del varnostnega nadzora, vendar mora biti uporaba sorazmerna, dokumentirana in usklajena s pravnimi zahtevami. Posebej previdna morajo biti podjetja, ki fingerprinting uporabljajo za oglaševanje, merjenje uporabnikov ali povezovanje aktivnosti med različnimi spletnimi mesti. Najboljša praksa je, da se že pri razvoju spletnih aplikacij uvede načelo privacy by design, zmanjša nepotrebno zbiranje signalov in uporabnikom jasno pojasni, kdaj in zakaj se uporabljajo tehnologije sledenja.

  • izvedite popis vseh sledilnih tehnologij,
  • ločite varnostne namene od oglaševalskih namenov,
  • preverite pravno podlago in potrebo po privolitvi,
  • zmanjšajte zbiranje nepotrebnih tehničnih signalov,
  • dokumentirajte obdelavo podatkov,
  • uporabnikom ponudite jasne informacije in izbiro.

Zaključek

Browser fingerprinting kaže, da spletno sledenje ni več odvisno samo od piškotkov. Tudi kadar uporabnik izbriše piškotke, zavrne oglaševalsko sledenje ali uporablja zasebni način, lahko njegov brskalnik še vedno razkriva dovolj podatkov za prepoznavanje. Za posameznike je zato pomembno, da uporabljajo sodobne brskalnike z zaščito pred sledenjem, omejijo nepotrebne razširitve in razumejo, da popolna anonimnost na običajnem spletu ni samoumevna. Za organizacije pa je ključno, da fingerprinting ne obravnavajo kot prikrito bližnjico mimo privolitve uporabnikov, temveč kot tehnologijo, ki zahteva transparentnost, sorazmernost in skladnost z zakonodajo.

Viri

Kibernetska varnost – sveže novice