Kvantni računalniki ogrožajo klasično kriptografijo, URSIV predstavil smernice
Urad Vlade RS za informacijsko varnost je predstavil gradivo o post-kvantni kriptografiji, ki pojasnjuje vpliv kvantnih računalnikov na obstoječe šifriranje ter priporoča pravočasno načrtovanje prehoda.
Objavljeno gradivo o prehodu v post-kvantno kriptografijo
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost je 20. aprila 2026 predstavil gradivo Varna digitalna prihodnost v dobi kvantnih računalnikov – prehod v post-kvantno kriptografijo, s katerim želi spodbuditi pravočasno pripravo organizacij na novo generacijo kriptografskih tveganj. Po povzetku objave gradivo pojasnjuje, kako razvoj kvantnega računalništva spreminja dosedanje razumevanje dolgoročne varnosti digitalnih sistemov in zakaj klasični pristopi zaščite v prihodnje ne bodo več zadostovali.
Kvantni računalniki spreminjajo pogled na varnost današnje kriptografije
Razvoj kvantnega računalništva ne pomeni le tehnološkega napredka, temveč tudi resen izziv za današnje modele zaščite podatkov. Velik del sodobne digitalne varnosti namreč še vedno temelji na kriptografskih pristopih, kot sta RSA in eliptične krivulje, pri katerih se predpostavlja, da so za klasične računalnike računsko zelo zahtevni. Prav zato strokovne institucije že več let opozarjajo, da bo treba prehod na kvantno odporne algoritme začeti dovolj zgodaj, še preden bodo kvantni sistemi dosegli raven, pri kateri bi lahko učinkovito ogrozili obstoječe šifriranje. NIST je prve tri glavne standarde post-kvantne kriptografije objavil leta 2024 in organizacijam izrecno priporoča, naj s prehodom začnejo čim prej.
Posebej pomembno je, da grožnja ni omejena le na trenutek, ko bo zmogljiv kvantni računalnik dejansko na voljo. Ena ključnih skrbi stroke je scenarij »shrani danes, dešifriraj kasneje«, pri katerem napadalci že danes zbirajo šifrirane podatke z namenom, da jih v prihodnosti dešifrirajo z naprednejšo tehnologijo. Ta tveganja so posebej pomembna za podatke z dolgo življenjsko dobo, kot so občutljivi poslovni dokumenti, zdravstveni zapisi, državni podatki in druge informacije, ki morajo ostati zaupne več let. Tudi NIST v svojih pojasnilih poudarja, da je smisel post-kvantne kriptografije prav v tem, da se zaščita vzpostavi pred dejanskim prebojem kvantnih zmogljivosti.
- Kvantno računalništvo ogroža predvsem današnje asimetrične kriptografske sheme.
- Največje tveganje zadeva podatke, ki morajo ostati zaščiteni še vrsto let.
- Organizacije morajo zato načrtovati prehod dovolj zgodaj in ne šele ob pojavu praktično uporabnih kvantnih napadov.
URSIV poudarja pregled stanja in načrtovan prehod
Po objavljenem povzetku URSIV priporoča, da zavezanci po Zakonu o informacijski varnosti (ZInfV-1) in druge organizacije začnejo z aktivnostmi za prehod na post-kvantno kriptografijo že zdaj. Med ključnimi koraki izpostavlja pregled obstoječe uporabe kriptografije, pripravo načrta prehoda in postopno uvajanje kvantno odpornih rešitev. Takšen pristop sledi tudi širšim evropskim in mednarodnim usmeritvam, saj Evropska komisija že od leta 2024 spodbuja države članice k usklajenemu prehodu na post-kvantno kriptografijo, leta 2025 pa je bil objavljen tudi evropski načrt za začetek uvajanja PQC.
Pomembnost objave je tudi v tem, da tematiko približa tako strokovni kot širši javnosti. URSIV ima kot pristojni nacionalni organ za informacijsko varnost pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti države in organizacij na kibernetske grožnje, zato je objava tovrstnega gradiva pomemben signal, da vprašanje kvantne varnosti ni več oddaljena raziskovalna tema, ampak postaja del konkretnega strateškega načrtovanja. Slovenija je že sprejela tudi Strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035, kar dodatno kaže, da država kvantno področje obravnava kot dolgoročno razvojno in varnostno vprašanje.
- URSIV organizacijam priporoča kriptografski pregled, načrt prehoda in postopno uvajanje PQC.
- Prehod na post-kvantno kriptografijo postaja del evropskih in nacionalnih usmeritev.
- V ospredju je načrtovan, usklajen in tveganjsko utemeljen pristop.
Post-kvantna kriptografija bo zahtevala organizacijsko in tehnološko prilagoditev
Prehod na post-kvantno kriptografijo ne bo enkraten tehnični popravek, ampak širši proces sprememb v informacijskih sistemih, aplikacijah, infrastrukturi in upravljanju dobaviteljev. Organizacije bodo morale vedeti, kje v svojih okoljih uporabljajo ranljive kriptografske mehanizme, kateri sistemi imajo najdaljšo življenjsko dobo in kje so odvisne od zunanjih ponudnikov tehnologije. Prav zato se v stroki vse pogosteje poudarja pomen kriptografske agilnosti, torej sposobnosti, da organizacija algoritme in protokole menja nadzorovano, brez večjih poslovnih motenj. To je še posebej pomembno v sektorjih kritične infrastrukture, javne uprave, zdravstva, financ in industrijskih okolij.
Objava URSIV je zato pomembna predvsem kot zgodnje opozorilo in hkrati kot usmeritev za ukrepanje. Organizacije, ki bodo s pripravo začele pravočasno, bodo lažje zmanjšale operativna tveganja, se izognile ad hoc spremembam in bolje zaščitile podatke, ki morajo ostati varni tudi v prihodnjih letih. V okolju, kjer se digitalne grožnje hitro spreminjajo, je prav dolgoročna odpornost ena ključnih lastnosti sodobne kibernetske varnosti. Gradivo URSIV tako odpira pomembno razpravo o tem, kako naj Slovenija in njene organizacije vstopijo v obdobje po klasični kriptografiji.
- PQC pomeni več kot zamenjavo algoritmov, saj zahteva širšo tehnološko in organizacijsko pripravo.
- Ključna bo kriptografska agilnost ter sodelovanje z dobavitelji in upravljavci sistemov.
- Zgodnje ukrepanje bo odločilno za dolgoročno zaščito podatkov in storitev.
Varna digitalna prihodnost v dobi kvantnih računalnikov (pdf, 2.3 MB)
