e-novice iVarnost
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
Informacijski pooblaščenec je neodvisen državni organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov, nadzor nad določenimi področji umetne inteligence ter odločanje o dostopu do informacij javnega značaja.
Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki v Sloveniji združuje področje varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Njegova vloga je zelo pomembna za posameznike, podjetja, javne ustanove in medije, saj skrbi za zakonito, pregledno in odgovorno ravnanje z informacijami. V praksi to pomeni, da nadzira uporabo osebnih podatkov, odloča v nekaterih pritožbenih postopkih in objavlja strokovna pojasnila.
Organ vodi informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik. Z razvojem digitalnih storitev, videonadzora, oblačnih rešitev in umetne inteligence postaja njegova vloga še pomembnejša. Za organizacije je Informacijski pooblaščenec pomemben orientir pri skladnosti, za posameznike pa zaščita njihovih pravic.
Informacijski pooblaščenec izvaja nadzor nad spoštovanjem pravil s področja varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Na področju osebnih podatkov spremlja uporabo zakonodaje, vodi postopke, obravnava prijave in lahko odredi določene ukrepe. Na področju dostopa do informacij javnega značaja deluje kot pritožbeni organ, kadar organ prosilcu informacij ne posreduje pravilno ali pravočasno. Poleg tega pripravlja smernice, pojasnila in mnenja, ki so za organizacije zelo uporabna pri razumevanju obveznosti. Njegovo delo je zato povezano tako z nadzorom kot tudi s preventivo in ozaveščanjem.
Na področju varstva osebnih podatkov je Informacijski pooblaščenec osrednji nadzorni organ, ki skrbi za uresničevanje pravic posameznikov in zakonitost obdelave podatkov. Posamezniki se lahko na organ obrnejo, kadar menijo, da je nekdo neupravičeno posegel v njihove osebne podatke. Pomoč je pomembna tudi takrat, ko upravljavec zbirke osebnih podatkov posamezniku ne dovoli seznanitve z njegovimi osebnimi podatki. Določeni upravljavci se na Informacijskega pooblaščenca obrnejo tudi takrat, ko za obdelavo osebnih podatkov obvezno potrebujejo predhodno odločitev IP. Ta segment je še posebej pomemben v času večjih količin podatkov, čezmejnih storitev in povečane odvisnosti od digitalnih sistemov.
Informacijski pooblaščenec vam lahko pomaga:
Področje umetne inteligence odpira nova vprašanja glede zasebnosti, nadzora, profiliranja in zakonitosti uporabe podatkov, zato je tudi vloga Informacijskega pooblaščenca na tem področju vse pomembnejša. Organ je pristojen za nadzor nad prepovedanimi praksami UI, kar pomeni, da spremlja posebej občutljive in potencialno škodljive načine uporabe umetne inteligence.
Poseben poudarek je tudi na nadzoru visoko tveganih sistemov UI na izbranih področjih. Med ta področja sodijo biometrija, izobraževanje, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, migracije, azil, nadzor nad mejami, pravosodje in volitve. Za organizacije to pomeni, da bo treba uporabo naprednih sistemov UI načrtovati bistveno bolj previdno in skladno s predpisi.
Informacijski pooblaščenec je pristojen za nadzor nad:
Informacijski pooblaščenec ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je ključna za transparentnost delovanja javnega sektorja. Posamezniki, podjetja in mediji se lahko nanj obrnejo, kadar organ na zahtevo ne odgovori v zakonskem roku ali kadar dostop zavrne. Organ lahko pomaga tudi v primerih, ko je zavrnjena ponovna uporaba informacij.
Za medije so posebej pomembni tudi skrajšani roki, zato je pomoč relevantna tudi, kadar organ ne odgovori na novinarsko vprašanje v petih delovnih dneh ali poda zavrnilni odgovor. Ta pristojnost pomembno krepi odprtost javnih institucij in pravico javnosti do obveščenosti.
Informacijski pooblaščenec vam lahko pomaga:
Delovanje in pristojnosti Informacijskega pooblaščenca v Sloveniji temeljijo predvsem na Zakonu o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP), ki je organ ustanovil kot samostojen in neodvisen državni organ. Na področju varstva osebnih podatkov je ključna evropska Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki določa temeljna pravila obdelave osebnih podatkov, v slovenskem prostoru pa jo dopolnjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Na področju preglednosti javnega sektorja je bistven Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), po katerem Informacijski pooblaščenec nastopa kot pomemben pritožbeni organ v postopkih dostopa do informacij.
V zadnjem obdobju se pristojnosti organa širijo tudi na področje umetne inteligence, kjer uradna stran IP posebej izpostavlja nadzor nad prepovedanimi praksami UI in določenimi visoko tveganimi sistemi UI. Za organizacije to pomeni, da morajo skladnost presojati širše, saj niso pomembni le interni pravilniki in varnostni ukrepi, temveč tudi usklajenost z evropsko in slovensko zakonodajo, ki opredeljuje delo in nadzor Informacijskega pooblaščenca.
Za organizacije Informacijski pooblaščenec ni pomemben samo kot nadzorni organ, ampak tudi kot praktičen pokazatelj dobrih praks in regulatornih pričakovanj. Njegova stališča so pomembna pri videonadzoru, kadrovskih evidencah, trženju, pogodbenih obdelavah, hrambi podatkov in obvladovanju incidentov.
V času kibernetskih tveganj je pomembno razumeti, da varnostni incident pogosto ni le tehnični problem, temveč lahko pomeni tudi kršitev varstva osebnih podatkov. Enako velja za uporabo sistemov umetne inteligence, kjer lahko napačna implementacija povzroči pravna, poslovna in ugledna tveganja. Organizacije zato potrebujejo sistematičen pristop, ki vključuje pravno skladnost, tehnične varnostne ukrepe in redno spremljanje smernic.