OTP banka opozarja na phishing e- sporočila

Povezave vodijo na lažne spletne strani kriminalcev

Z izrazom phishing (poznamo tudi izraz ribarjenje za podatki ali zvabljanje) označujemo kibernetski napad, pri katerem napadalci zavedejo žrtev, da jim sporoči različne občutljive podatke.

Primer phishing e-maila, poslan naj bi bil s strani OTP banke

Sodelavec v uredništvu je prejel spodnji e-mail, oblikovan je v skladu s celostno podobo OTP banke. Vendar, bodite pozorni, od kod prihaja mail in na katere spletne strani vodijo povezave. Povezave vodijo na lažne spletne strani kriminalcev, sledi lahko kraja podatkov, storilci imajo dostop do spletnih storitev v vašem imenu.

OTP banka opozarja na phishing prevare

Ali ste prejeli elektronsko ali SMS-sporočilo od nekoga, ki ga ne poznate, ali od podjetja, ki vas prosi, da nekaj nujno storite? Bodite pozorni in premislite, ali morda ne gre za prevaro.

Prevare s ciljem pridobivanja občutljivih podatkov, najpogosteje prijavnih gesel in kartičnih podatkov, imenujemo „ribarjenje“ (phishing). Poglejte, kako poteka phishing:

• Prejmete e-sporočilo ali SMS, ki je videti kot pristno sporočilo osebe ali podjetja.
• Pošiljatelj vas nagovarja, da za dodatne informacije ali za povračilo denarja kliknete na povezavo.
• Poskuša vas zvabiti na lažno stran banke ali spletne trgovine, običajno pod pretvezo, da se morate zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in “preveriti podatke”.
• Če na tej lažni, “phishing” strani vpišete geslo za dostop, se le-to posreduje prevarantu.

Kako se lahko izognete phishingu?

1. Če prejmete sumljivo e-pošto neznanega pošiljatelja, sporočila ne odpirajte in ga izbrišite.
2. Poskrbite, da je na vašem računalniku nameščena protivirusna programska oprema in da je ta posodobljena.
3. Nikoli ne odgovarjajte na e-pošto ali SMS, ki od vas zahteva osebne ali občutljive podatke.
4. Banka od vas nikoli ne bo zahtevala, da pošljete osebne ali občutljive podatke po e-pošti ali po telefonu.
5. Ko se prijavite na spletne strani, ki imajo karkoli opraviti z vašimi finančnimi podatki, spletni naslov (www….) obvezno vtipkajte neposredno v naslovno vrstico.
6. Ne pošiljajte in ne prejemajte osebnih in občutljivih podatkov, kadar ste povezani z javnim Wi-Fi omrežjem, razen če uporabljate varno spletno stran.

Video: Kako se zavarujemo pred phishingom?

Vir: OTP banka

Elektronsko sporočilo je videti kot pristno

Tipičen phishing napad se začne z elektronskim sporočilom, ki na prvi pogled izgleda, kot da ga je poslal ponudnik storitve. V sporočilu nas z različnimi razlogi poskušajo prepričati, da kliknemo na povezavo v sporočilu ali pa odpremo priponko. Sporočilo je napisano na tak način, da terja hitro ukrepanje, drugače se bo zgodilo nekaj neprijetnega, npr. da nam bo onemogočen dostop do storitve ali sredstev na bančnem računu.

Povezava v sporočilu vodi na lažno spletno stran, ki je videti kot legitimna. Po navadi gre za kopijo prijavne spletne strani ali pa ta vsebuje različne grafične elemente ponudnika storitve in obrazec za vpis podatkov. Lažne spletne strani, namenjene kraji podatkov, običajno so na zlorabljenih spletnih mestih.

Če na lažni, phishing strani vpišete svoje podatke (geslo, telefonsko številko, davčno številko, podatke o kreditni kartici, ..), ste jih pravzaprav posredovali goljufu.

Video: Phishing I Kaj je zadaj?

Najpogostejše zlorabe podatkov pri phishingu

Napadalci lahko naše podatke zlorabijo na različne načine in nam s tem povzročijo težave ali pa nas oškodujejo. Najpogostejši primeri zlorab so:

• kraja sredstev iz spletne banke ali mobilne denarnice;
• napadalec prevzame spletni račun in od nas želi plačilo za povrnitev dostopa (pogosto so žrtve Instagram uporabniki z večjim številom sledilcev);
• zloraba elektronskega predala za pošiljanje lažnih sporočil;
• kraja identitete za izvajanje različnih kriminalnih aktivnosti;
• vdor v osebni Facebook ali Instagram račun lahko vodi v zlorabo oglaševalskega računa, ki je povezan s poslovno stranjo
• vdor v poštni sistem podjetja z namenom kasnejše izvedbe napada s spremembo podatkov za nakazila denarja.

Smishing zasebna SMS, Viber, Whatsapp, Messenger sporočila

Predvsem so zelo nevarna zasebna sporočila, npr. SMS, Viber, Whatsapp, Messenger ipd., saj taka sporočila uporabniki običajno obravnavamo z večjo mero zaupanja. Phishing napade preko SMS sporočil označujemo z izrazom Smishing.

Phishing napadi na mobilne denarnice

Ti napadi lahko povzročijo zelo veliko finančno oškodovanje, saj se žrtev po vpisu podatkov dostikrat sploh ne zave, da so napadalci pridobili dostop do mobilne denarnice. Phishing spletna stran, namenjena kraji podatkov, na začetku zahteva zgolj vpis telefonske in davčne številke.

V naslednjih korakih zahteva še vpis enkratne kode iz SMS sporočila ter PIN številke bančne kartice.  S temi informacijami pa napadalci pridobijo vse potrebne podatke, da na svojem telefonu aktivirajo mobilno denarnico (aplikacijo) v imenu žrtve ter preko nje izvajajo različne spletne nakupe z vsemi denarnimi sredstvi, ki so na voljo. Te nakupe lahko v isti aplikaciji tudi sami potrjujejo. Ker gre za spletni nakup z močno avtentikacijo, žrtev običajno na banki ne more vložiti reklamacije.

Kako prepoznamo phishing napad?

Enako velja tudi za zasebna sporočila, ki jih prejmemo med pogovorom z neznano osebo. Če smo v dvomih, preverimo spletno stran ponudnika storitve ali pa pošiljatelja pokličemo po telefonu.

Drugi znaki, ki so lahko v pomoč pri prepoznavanju phishing napadov:
*opozorilo: napadalci lahko vse navedene znake tudi obidejo, zato naj bodo ti zgolj v oporo

• neznan ali neobičajen elektronski naslov pošiljatelja sporočila;
• vsebina sporočila zahteva vaš takojšen odziv (ukrepajte takoj, nemudoma kliknite, vaš račun bo ukinjen itd.);
• čudna slovenščina;
• uporaba neobičajnih znakov v samem besedilu sporočila (npr. znak alfa namesto a, z namenom izogibanja spam zaščiti);
• povezava vodi na neznan spletni naslov;
• sporočilo ste prejeli v mapo z neželeno pošto;
• po vpisu gesla je potrebno vpisati tudi druge osebne podatke, ki jih sicer ni potrebno vpisovati.

Nasveti, kaj storimo, če sumimo na phishing?

Taka sporočila lahko pošljete na SI-CERT, kjer izvedemo različne ukrepe za omejitev napada. Sporočilo nam lahko posredujete kot priponko na naslov cert@cert.si, če pa gre za zasebno sporočilo, nam pošljite posnetek zaslona.

Če poštni strežnik zavrne dostavo vašega sporočila, ga lahko shranite v zip arhiv, ki ga zaščitite z geslom, ter nam pošljete zip in geslo na cert@cert.si. Natančna navodila, kako to storite, imamo na spletni strani cert.si/izvirnik.

Sicer pa lahko taka sporočila obravnavamo kot neželeno pošto (t.i. spam); v poštni aplikaciji jih označimo kot vsiljeno pošto oz. jih preprosto izbrišimo.

Vir: varninainternetu.si