Elektronsko podpisovanje: digitalna rešitev, ki zahteva razumevanje, varnost in zaupanje
Ljubljana, 4. junij 2026. Z naraščajočo uporabo elektronskega podpisovanja se povečuje tudi potreba po jasnem razumevanju, kaj uporabniki v digitalnem okolju dejansko podpisujejo. Dokument, ki je na prvi pogled videti podpisan, namreč ne vsebuje vedno osebnega elektronskega podpisa posameznika, različne oblike elektronskih podpisov pa imajo različno pravno in dokazno težo. To odpira pomembna vprašanja pravne varnosti, odgovornosti in zaupanja v digitalne postopke.
Na pomen varne elektronske identitete, pravilnega razumevanja elektronskih podpisov ter razlik med posameznimi oblikami elektronskega podpisovanja sta opozorila Miha Poberaj, direktor podjetja Rekono d.o.o. in Marjan Antončič, svetovalec za področje elektronskega poslovanja in informacijske varnosti v podjetju OSI d.o.o. ter predsednik Slovenskega združenja za e-identifikacijo in e-storitve zaupanja.
Elektronska identiteta, elektronska identifikacija in elektronsko podpisovanje so postali nepogrešljiv del sodobnega digitalnega poslovanja. Uporabljamo jih pri dostopu do storitev e-uprave, spletnega in mobilnega bančništva, zavarovalniških storitev, podpisovanju pogodb na daljavo ter številnih drugih postopkih, ki jih danes vse pogosteje opravimo brez fizične prisotnosti, papirja in lastnoročnega podpisa. Takšen razvoj uporabnikom prinaša hitrejše postopke, večjo dostopnost storitev in enostavnejše poslovanje na daljavo, hkrati pa se v digitalno okolje selijo tudi pomembne odločitve, soglasja in pravna razmerja.
»Elektronska oblika dokumenta sama po sebi ni manj vredna od papirne, vendar je pri elektronskem podpisovanju ključno, da razumemo, s katero vrsto podpisa je dokument podpisan in kakšen pravni učinek ima tak podpis. Razlika med navadnim, naprednim in kvalificiranim elektronskim podpisom ni le tehnična, temveč neposredno vpliva na dokazno vrednost dokumenta in pravno varnost vseh vključenih,« je poudaril Marjan Antončič.
Varno elektronsko podpisovanje se začne pri razumevanju
Ker vsak elektronski podpis nima enake pravne teže, je ozaveščanje širše javnosti ključno. Uporabniki morajo razumeti, kaj podpisujejo, kdo je z dokumentom dejansko zavezan, kakšno dokazno vrednost ima uporabljena oblika podpisa in kako lahko sami preverijo njegovo veljavnost. Če teh razlik ne poznajo, lahko nastane lažen občutek varnosti. Posameznik je lahko prepričan, da je elektronski podpis na dokumentu pravno enakovreden lastnoročnemu podpisu, čeprav dokument dejansko vsebuje le elektronski žig, podjetje pa se lahko zanaša na dokument, ki nima pričakovane dokazne moči.
Elektronski podpis je širši pravni pojem, ki zajema različne načine podpisovanja z uporabo elektronskih tehnologij – od najpreprostejših oblik, kot sta vpis imena ali klik na gumb za potrditev, do kvalificiranega elektronskega podpisa. Po evropski uredbi eIDAS poznamo tri ravni elektronskega podpisa: navadni, napredni in kvalificirani elektronski podpis. Najvišjo raven predstavlja kvalificirani elektronski podpis, ki ima pravni učinek, enakovreden lastnoročnemu podpisu, zato zagotavlja najvišjo stopnjo pravne varnosti in dokazne moči.
Pomembno je tudi razlikovanje med elektronskim podpisom in elektronskim žigom. Elektronski podpis ustvari fizična oseba in izraža njeno voljo oziroma privolitev, elektronski žig pa ustvari pravna oseba in je namenjen predvsem potrjevanju izvora ter celovitosti dokumenta. Če dokument vsebuje le elektronski žig podjetja, to še ne pomeni dokaza, da ga je podpisnik osebno elektronsko podpisal.
Od podpisnih tablic do varne elektronske identifikacije
V praksi lahko do napačnega razumevanja pride tudi pri podpisovanju na tablicah ali prek spletnih platform. Podpis s prstom ali pisalom na zaslonu, t. i. »kraca«, kot na primer na poštnem okencu ali upravni enoti, ne predstavlja kvalificiranega elektronskega podpisa v smislu evropske uredbe eIDAS, Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter drugih relevantnih predpisov.
Novela Zakona o upravnem postopku, ki velja od 6. februarja 2026, navaja primere, ko podpis oddane vloge ni več potreben, če je zagotovljena zanesljiva ugotovitev istovetnosti vlagatelja, in med drugim navaja tudi primer, kadar uradna oseba na zahtevo stranke izpolni obrazec vloge in pri tem ugotovi istovetnost vložnika. ZUP posebej poudarja, da je v primerih, ko je identiteta posameznika preverjena neposredno pred uradno osebo ali z ustreznimi sredstvi elektronske identifikacije, verodostojnost vloge lahko celo višja kot pri pisni vlogi. Zaradi nove ureditve podpisne tablice v postopkih sprejemanja vlog postajajo povsem nesmiselne in nepotrebne.
Evropska denarnica za digitalno identiteto
Razvoj elektronske identitete gre hkrati v smeri rešitev, ki bodo uporabnikom omogočale varnejšo in bolj enotno uporabo digitalnih storitev. Prihajajoča evropska denarnica za digitalno identiteto bo uporabnikom omogočala varno uporabo elektronskih identifikacijskih podatkov in elektronskih potrdil o atributih, pa tudi uporabo kvalificiranih elektronskih podpisov oziroma žigov. To dodatno potrjuje, da bodo elektronska identiteta, avtentikacija in storitve zaupanja v prihodnje še pomembnejši del digitalnega poslovanja.
Države članice morajo vsaj eno denarnico za digitalno identiteto zagotoviti do 24. decembra letos. Kljub uvedbi denarnice bo dostop do javnih in zasebnih storitev še naprej mogoč z drugimi obstoječimi sredstvi identifikacije in avtentikacije.
Veljavnost elektronskega podpisa je mogoče preveriti
Za varno uporabo digitalnih storitev je pomembno, da uporabniki, podjetja in institucije znajo preveriti, kaj dokument dejansko vsebuje. Veljavnost elektronskega podpisa ali žiga je mogoče preveriti z javno dostopnimi orodji. Takšno preverjanje pokaže, ali je dokument podpisan, kdo je podpisnik, ali gre za elektronski podpis ali žig ter ali je bila vsebina dokumenta po podpisu spremenjena.
Pri varnem digitalnem poslovanju pa preverjanje podpisa ni edini pomemben element. Rekono v svoje rešitve vključuje tudi mehanizme za preprečevanje zlorab in zaščito uporabnikov, med drugim spremljanje morebitnih zlorab blagovne znamke, preverjanje zanesljivosti IP-naslovov, spremljanje vedenjskih vzorcev uporabnikov, zaznavanje tveganj pri finančnih in nefinančnih transakcijah v dogovoru s partnerji ter spremljanje avtentičnosti digitalnega gradiva.
»V Rekonu verjamemo, da je zaupanje temelj vsake digitalne storitve. Uporabnik mora imeti pri elektronskem poslovanju jasno in varno izkušnjo od trenutka, ko se identificira, do trenutka, ko dokument podpiše ali preveri njegovo veljavnost. Naša vloga je, da podjetjem, partnerjem in uporabnikom omogočimo rešitve, ki so ne le enostavne za uporabo, temveč tudi varne, preverljive in skladne,« je ob tem poudaril Miha Poberaj.
O podjetju Rekono d.o.o.
Rekono je ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja ter rešitev za elektronsko identiteto in varno digitalno poslovanje, uvrščen na EU Trust List. Med njegovimi storitvami so elektronska identifikacija, elektronski podpis in elektronski žig na daljavo, kvalificirano preverjanje elektronskih podpisov in žigov ter izdaja in upravljanje kvalificiranih digitalnih potrdil. Rekono uporablja več kot 500.000 aktivnih uporabnikov računa Rekono, med njimi tudi več kot 350.000 uporabnikov bančnega sistema. Storitve Rekono uporabljajo uporabniki in organizacije v različnih sektorjih, med drugim v bančništvu, zavarovalništvu in drugih finančnih storitvah, javni upravi in občinah, energetiki, proizvodnji, zdravstvu ter spletni prodaji.
Sporočilo za javnost
