Kibernetska varnost - portal: novice, napadi, zaščita, zakonodaja, izobraževanje, dogodki

Spletne goljufije: Lažna sporočila bank, goljufi na bolhi

Spletne goljufije: Lažna sporočila bank, goljufi na bolhi Spletne goljufije: Lažna sporočila bank, goljufi na bolhi
Spletne goljufije: Lažna sporočila bank, goljufi na bolhi

Spoznajte najpogostejše pasti spletnih prevar, nasveti za zaščito

Na 24ur.com dejstva so objavili zelo poučen članek o kibernetskih goljufijah, ki smo jim priča.

Kako nas goljufi ulovijo v past?

Spletne goljufije postajajo vse bolj prefinjene, žrtve pa lahko ostanejo brez celotnih prihrankov. Ana je bila tarča goljufov prek oglasa na Bolhi, kjer so ji pod pretvezo dostavne službe želeli ukrasti denar. Klemen je prek elektronskega sporočila prejel obvestilo o blokirani kartici, vpisal svoje podatke in izgubil 3000 evrov.

Goljufije na Bolhi prek dostavnih služb

Ana je bila žrtev prevare na bolha.com, kjer je prodajala pedikerski stol za 350 evrov. Kupec ji je predlagal, da dostavo in plačilo uredita prek dostavne službe DPD. Prejela je e-pošto s povezavo, kjer je morala vnesti podatke svoje bančne kartice.

Kmalu so na njeno spletno banko začeli prihajati zahtevki za plačilo na tuji spletni strani, a jih je pravočasno zavrnila in kartico preklicala. “Si nisem mislila, da se lahko to meni zgodi,” pravi Ana. Šele kasneje je opazila slovnične napake v e-pošti in popačen logotip DPD.

Prvi znak za alarm – lažna sporočila bank in dostavnih služb

Klemen je pozno zvečer prejel e-pošto, ki ga je opozorila na blokirano kartico. V sporočilu so bila navodila za vnos bančnih podatkov, davčne in telefonske številke. “Slepo sem verjel, da je to mail moje banke. Ker sem naslednji dan nujno potreboval kartico, sem podatke vnesel v dobri veri, da bo vse v redu,” pripoveduje Klemen.

V nekaj minutah je njegov denar začel “izginjati” z računa. Na vsakih 10–15 sekund je bil izveden nakup v višini 500 evrov, dokler ni bilo na računu več denarja – skupno 3000 evrov. Banka ga je najprej pomirila, da denar ni bil sproščen, a po treh dneh so ga obvestili, da je bil kljub temu prenesen kriminalni združbi.

Bančna varnost – kdo je odgovoren?

Klemen je takoj obvestil banko in zahteval zaščito svojih sredstev. “Na banki so vztrajali, da so bili podatki pravilni, saj sem jih sam vnesel.” Čeprav so bile transakcije opravljene iz Francije z iPhona, medtem ko je Klemen uporabljal Samsung in bil v Sloveniji, banka njegovega denarja ni zaščitila.

Zato se je odločil za zasebno tožbo proti banki, saj meni, da ta ne ščiti svojih strank. “Priznam, da sem sam vnesel podatke, vendar sem nato pravilno odreagiral. Banka pa je kljub temu sprostila denar.”

Združenje bank Slovenije odgovarja

Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije pojasnjuje, da banke nikoli same ne zahtevajo podatkov strank. “Vedno jih dajejo uporabniki sami, kar omogoča goljufom, da izvedejo transakcije. Tudi kredite lahko najamejo v imenu žrtve, ki jih nato sama odplačuje.” Transakcije so izvedene v nekaj sekundah, denar pa se lahko hitro razprši po številnih računih po vsem svetu, zaradi česar je vračilo skoraj nemogoče.

Goljufi izkoriščajo psihološke trike

Goljufi pogosto ustvarijo občutek nujnosti, zaradi katerega žrtve hitro ukrepajo brez premisleka. Pošiljajo e-poštna sporočila, ki so videti kot uradna obvestila bank ali dostavnih služb. Vsebujejo lažne povezave, ki vodijo do skoraj identičnih kopij originalnih spletnih strani. Vneseni podatki nato romajo neposredno v roke napadalcev.

Napadi na podjetja

Podjetja so prav tako pogosta tarča napadov. Goljufi pogosto v imenu bank pošiljajo lažna obvestila o posodobitvi spletne banke in pripnejo povezavo do lažne strani. Nato s klicem v imenu tehnične podpore prepričajo zaposlene, da vnesejo svoje podatke, s čimer pridobijo dostop do poslovnih računov podjetij.

Druga pogosta prevara vključuje prestrezanje e-poštne komunikacije. Goljufi spremenijo podatke na računih, tako da podjetja nevede nakažejo denar na napačne račune.

Kako se zaščititi pred spletnimi prevarami?

  1. Nikoli ne vnašajte svojih bančnih podatkov prek povezav v e-poštnih sporočilih.
  2. Preverite pristnost e-poštnih sporočil in sumljivih spletnih strani.
  3. Uporabljajte dvofaktorsko avtentifikacijo (2FA) za dodatno zaščito spletnih računov.
  4. Ne nasedajte lažnim obvestilom dostavnih služb in bank.
  5. Če sumite na prevaro, takoj pokličite svojo banko in prekličite kartico.

Spletni goljufi uporabljajo vse bolj prefinjene metode, a s previdnostjo in pravočasnim ukrepanjem lahko preprečimo krajo naših podatkov in denarja.

Celoten članek: 24ur.com Vdrli v spletno banko in ukradli 3000 evrov