V veljavo je stopil Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1)
19. junija 2025 je začel veljati novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), s katerim Republika Slovenija krepi in nadgrajuje nacionalni sistem kibernetske varnosti ter v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2022/2555 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2).
S sprejetjem novega ZInfV-1 Republika Slovenija krepi in nadgrajuje nacionalni sistem kibernetske varnosti ter hkrati v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2022/2555 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2).
ZInfV-1 ureja informacijsko in kibernetsko varnost, določa pristojnosti ključnih organov ter vzpostavlja nacionalni sistem informacijske varnosti, vključno s skupinami CSIRT in Strategijo kibernetske varnosti.
Informacijska varnost: celovit vodnik za podjetja in organizacije
ZInfV-1: Novi temelj za informacijsko in kibernetsko varnost v Sloveniji
V dobi digitalizacije, ko informacijski sistemi podpirajo skoraj vse ključne funkcije sodobne družbe, postaja kibernetska varnost ena od temeljnih zahtev za varno, zanesljivo in trajnostno delovanje države, podjetij in posameznikov. V ta namen je Slovenija sprejela Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki celovito ureja področje informacijske in kibernetske varnosti ter vzpostavlja nacionalni sistem za obvladovanje tveganj in incidentov na tem področju.
Ključni cilji Zakona o informacijski varnosti
Zakon ZInfV-1 pomeni pomemben korak naprej pri sistemskem urejanju kibernetske varnosti. Njegovi cilji vključujejo:
- vzpostavitev enotnega nacionalnega okvira za informacijsko varnost,
- krepitev odpornosti kritičnih sistemov in storitev,
- izboljšanje pripravljenosti na kibernetske grožnje,
- usklajevanje z evropskimi pravili (zlasti direktivo NIS 2),
- okrepitev sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.
Zakon prispeva k splošni digitalni odpornosti ter kibernetske varnosti države in zagotavlja zaščito pred vse bolj sofisticiranimi kibernetskimi napadi, ki lahko povzročijo resne posledice za gospodarstvo in varnost državljanov.
Nacionalni sistem informacijske in kibernetske varnosti
ZInfV-1 določa organizacijo in delovanje nacionalnega sistema informacijske varnosti. Med ključnimi elementi tega sistema so:
- Pristojni nacionalni organ: Ta organ je odgovoren za oblikovanje politike kibernetske varnosti, koordinacijo zavezancev, nadzor in pripravo nacionalne strategije.
- Organ za obvladovanje incidentov velikih razsežnosti: Ta entiteta prevzema ključno vlogo pri odzivanju na grožnje in krize, ki lahko ogrozijo stabilnost celotnega sistema.
- Enotna kontaktna točka: Zagotavlja komunikacijo z institucijami EU, CSIRT skupinami in drugimi partnerji ter usklajuje poročanje in ukrepanje.
- Skupine za odzivanje na incidente (CSIRT): Zakon omogoča formalizacijo delovanja CSIRT skupin, ki nudijo tehnično pomoč pri zaznavanju in odpravljanju varnostnih incidentov.
Obveznosti zavezancev in ukrepi za obvladovanje tveganj
Zakona o informacijski varnosti določa zavezance, med katere sodijo subjekti, navedeni v prilogah zakona, pa tudi tisti, ki so določeni kot kritični na podlagi zakonodaje o kritični infrastrukturi. V skladu z direktivo NIS 2 se širi nabor sektorjev in subjektov, ki so dolžni izvajati varnostne ukrepe.
Glavne obveznosti vključujejo:
- Ukrepe za obvladovanje tveganj: vzpostavitev varnostnih politik, nadzora in odzivnih mehanizmov.
- Poročanje o pomembnih incidentih: obvezna priglasitev dogodkov, ki bi lahko vplivali na delovanje sistema ali storitev.
- Samoregistracija in informacijska platforma: uvedba digitalne platforme za registracijo zavezancev in priglasitev incidentov poenostavlja proces izmenjave informacij.
Povezava z evropskim pravnim redom
ZInfV-1 je usklajen z evropsko direktivo NIS 2, ki od držav članic zahteva širšo zaščito ključnih sektorjev, večjo odgovornost vodstev podjetij za informacijsko varnost in krepitev čezmejnega sodelovanja.
Ta uskladitev prinaša številne koristi:
- bolj enotna pravna podlaga za mednarodno sodelovanje,
- večja pravna varnost za podjetja, ki poslujejo na evropskem trgu,
- povečanje zaupanja v slovenske storitve in digitalno infrastrukturo.
Vpliv na slovensko gospodarstvo
Zakona o informacijski varnosti pomembno vpliva na gospodarstvo in podjetniški sektor. S svojimi določbami spodbuja podjetja k okrepitvi varnostnih ukrepov, s čimer se zmanjšuje verjetnost uspešnih kibernetskih napadov in povezanih stroškov.
Ključne koristi za podjetja:
- Zmanjšanje tveganja napadov: boljša zaščita informacijskih sistemov pomeni manjšo verjetnost poslovne prekinitve ali kraje podatkov.
- Povečanje zaupanja uporabnikov: skladnost z zakonom bo postala konkurenčna prednost.
- Standardizacija in poenostavitev postopkov: enotna pravila olajšujejo delovanje, zlasti pri čezmejnem poslovanju.
- Možnost priglasitve incidentov tudi prostovoljno, kar omogoča transparentnost in preventivno obvladovanje groženj.
Spodbuda za inovacije in razvoj
ZInfV-1 ne ureja zgolj obrambnega dela informacijske varnosti, temveč odpira tudi nove možnosti za razvoj in inovacije. Povečano povpraševanje po varnostnih rešitvah spodbuja razvoj slovenskih podjetij s področja IKT.
Med pozitivne učinke spadajo:
- Razvoj novih produktov in storitev za kibernetsko zaščito,
- Rast panoge kibernetske varnosti, ki postaja eno ključnih področij digitalne preobrazbe,
- Nova delovna mesta za strokovnjake s področja informacijske in omrežne varnosti,
- Vlaganja v izobraževanje in kompetence zaposlenih, ki postajajo ključni dejavnik konkurenčnosti.
Pomen sodelovanja javnega in zasebnega sektorja
Kibernetski zakon poudarja pomen sodelovanja med državnimi institucijami, podjetji, raziskovalnimi ustanovami in drugimi deležniki. Predvideni so mehanizmi za:
- tehnično pomoč in svetovanje,
- skupne vaje in usposabljanja,
- izmenjavo informacij o grožnjah in incidentih.
Takšno sodelovanje vodi do hitrejšega odzivanja, boljše zaščite sistemov in večje odpornosti celotnega ekosistema.
Zmanjšanje stroškov in racionalna raba virov
Čeprav uvajanje zahtev zakona pomeni začetne stroške za podjetja, se ta vlaganja dolgoročno povrnejo. Boljša pripravljenost zmanjšuje posledice incidentov, čas za obnovitev sistemov ter pravne in poslovne posledice varnostnih kršitev.
Hkrati zakon omogoča:
- usklajevanje obstoječih praks med različnimi organi in podjetji,
- boljšo rabo javnih sredstev, saj se zmanjšuje podvajanje ukrepov,
- dvig ravni splošne varnostne kulture v Sloveniji.
Zaključek
ZInfV-1 predstavlja sodoben, celovit in strateško pomemben zakon, ki Slovenijo postavlja ob bok evropskim državam z razvitimi praksami kibernetske in informacijske varnosti. Z njegovo uveljavitvijo bodo slovenska podjetja, institucije in državljani bolje zaščiteni pred vedno večjimi digitalnimi grožnjami.
Zakon ne prinaša zgolj obveznosti, temveč tudi priložnosti za napredek, inovacije, razvoj novih kadrov in krepitev digitalnega zaupanja. V času, ko se digitalna transformacija pospešuje, je to korak v pravo smer – k bolj varni, odporni in zaupanja vredni digitalni družbi.
Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1)
Pregled postopka sprejema Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1)
Na voljo so pogosta vprašanja z odgovori, ki so v pomoč zlasti zavezancem pri razumevanju in izvajanju zakonskih določb.
