Kibernetska varnost - portal: novice, napadi, zaščita, zakonodaja, izobraževanje, dogodki

Akt o kibernetski odpornosti (CRA): Slovenija določila nadzorne organe in globe

Digitalna naprava z zaščitnim ščitom in simbolom Evropske unije, ki ponazarja nadzor po aktu CRA v Sloveniji. Digitalna naprava z zaščitnim ščitom in simbolom Evropske unije, ki ponazarja nadzor po aktu CRA v Sloveniji.
Slovenija je določila pristojne organe za izvajanje evropskega akta o kibernetski odpornosti.

Slovenija ureja nadzor nad kibernetsko varnostjo digitalnih izdelkov

Vlada je 12. novembra 2026 izdala uredbo za izvajanje evropskega akta CRA. URSIV in TIRS bosta nadzirala skladnost digitalnih izdelkov, Slovenska akreditacija bo ocenjevala pristojne organe, za pravne osebe pa so predvidene globe do 500.000 evrov.

Slovenija je določila nacionalne pristojnosti za izvajanje Akta o kibernetski odpornosti (Cyber Resilience Act – CRA), ki uvaja skupne varnostne zahteve za izdelke z digitalnimi elementi na trgu Evropske unije. Evropska uredba (EU) 2024/2847 je neposredno veljavna, slovenski predpis pa določa predvsem, kdo bo nadziral njeno izvajanje in obravnaval kršitve. Namen CRA je okrepiti varnost digitalnih izdelkov od njihove zasnove do konca obdobja podpore.

Kdo bo pristojen za nadzor v Sloveniji?

Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) bo priglasitveni organ in bo izvajal večino nadzora trga po CRA. Odločal bo tudi o pritožbah zoper odločitve priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti. Slovenska akreditacija bo te organe ocenjevala in spremljala njihovo usposobljenost; ne bo pa neposredno izvajala nadzora izdelkov na trgu. Nova ureditev tako širi pomen pristojnosti URSIV na področje nadzora digitalnih izdelkov.

Tržni inšpektorat RS (TIRS) bo nadziral določene formalne neskladnosti iz 58. člena CRA, na primer manjkajočo ali nepravilno nameščeno oznako CE, nepravilno izjavo EU o skladnosti ali nepopolno tehnično dokumentacijo. Za vsebinske zahteve kibernetske varnosti in preostali nadzor bo pristojen URSIV. Razdelitev nalog je pomembna tudi za podjetja, saj določa, kateri organ bo obravnaval posamezno vrsto neskladnosti.

Kaj CRA zahteva od proizvajalcev in drugih podjetij?

CRA zajema številne izdelke z digitalnimi elementi, od povezljivih naprav in usmerjevalnikov do programske opreme, kadar izpolnjujejo pogoje za uporabo uredbe. Proizvajalci morajo ocenjevati kibernetska tveganja, obravnavati ranljivosti, zagotavljati varnostne posodobitve in pripraviti predpisano dokumentacijo. Za določene kategorije izdelkov je potrebno tudi neodvisno ugotavljanje skladnosti. Posebne obveznosti veljajo še za uvoznike in distributerje, ki morajo preverjati določene podatke o skladnosti izdelkov pred njihovim ponujanjem na trgu.

CRA ni enak direktivi NIS2. NIS2 se predvsem nanaša na kibernetsko varnost določenih organizacij in storitev, CRA pa na varnost digitalnih izdelkov. Posamezno podjetje lahko glede na dejavnost zadevata oba predpisa. Prav tako CRA ne velja samodejno za vsako spletno storitev ali vsak odprtokodni projekt, saj uredba določa tudi izjeme in posebna pravila.

Kateri roki so najpomembnejši?

Poročanje o aktivno izrabljenih ranljivostih in resnih incidentih velja že od 11. septembra 2026. Proizvajalci morajo ob izpolnjenih pogojih poslati zgodnje opozorilo v 24 urah in nadaljnjo prijavo v 72 urah po seznanitvi z dogodkom. Za končna poročila veljajo dodatni roki, ki se razlikujejo glede na vrsto dogodka. Več o tem pojasnjuje članek o obveznostih poročanja CRA.

Glavne zahteve CRA se začnejo uporabljati 11. decembra 2027, določbe o priglasitvi organov za ugotavljanje skladnosti pa se uporabljajo že od 11. junija 2026. Podjetja morajo zato ločiti že veljavne obveznosti poročanja od zahtev glede zasnove, dokumentacije in skladnosti, ki se večinoma začnejo uporabljati kasneje. Za izdelke, dane na trg pred decembrom 2027, veljajo tudi posebna prehodna pravila, podrobneje pojasnjena v smernicah Evropske komisije.

Kakšne globe so predvidene?

Slovenska vladna objava navaja globe za pravne osebe do 500.000 evrov. Prekrškovne določbe zajemajo proizvajalce, uvoznike, distributerje in nekatere druge subjekte, na katere se CRA nanaša. Globa ni samodejna: odvisna je od konkretne kršitve in uporabljive pravne podlage.

Pri tem je treba razlikovati med slovensko izvedbeno ureditvijo in evropskim sankcijskim okvirom. Člen 64 CRA za določene najtežje kršitve določa najvišje upravne globe do 15 milijonov evrov ali 2,5 odstotka svetovnega letnega prometa podjetja, če je ta znesek višji. To ne pomeni, da se slovenska in evropska globa za isto kršitev samodejno seštevata, niti da so novembra 2026 že zapadle vse obveznosti, ki začnejo veljati šele konec leta 2027.

Kako naj se podjetja pripravijo?

Podjetja naj najprej ugotovijo, ali imajo pri posameznem digitalnem izdelku vlogo proizvajalca, uvoznika ali distributerja. Nato naj preverijo obstoječe postopke ocenjevanja tveganj, obravnavanja ranljivosti in zagotavljanja varnostnih posodobitev. Posebej pomembno je, da pravočasno vzpostavijo poročanje, kadar zanje že velja, ter načrtujejo dokumentacijo in preverjanje skladnosti pred decembrom 2027.

Praktična pomoč so tudi gradiva CRAcademy. CRA pomeni prehod od naknadnega odpravljanja varnostnih težav k dokazljivi odgovornosti za kibernetsko varnost izdelkov skozi njihov življenjski cikel. Slovenska uredba je pomemben korak, ker določa pristojne institucije, ki bodo ta pravila izvajale in nadzirale.

Povezane vsebine

Kibernetska varnost – sveže novice

Viri