Dalibor Vukovič o praktičnih ukrepih za skladnost z ZInfV-1
ZInfV-1 ni le zakonska obveznost, temveč priložnost za krepitev kibernetske odpornosti. Dalibor Vukovič v webinarju pojasnjuje, katera orodja in ukrepi podjetjem pomagajo pri skladnosti, zaznavi incidentov in zaščiti poslovanja.
ZInfV-1 ni več tema prihodnosti, temveč ena ključnih nalog organizacij, ki morajo hkrati zagotavljati zakonsko skladnost in dejansko kibernetsko odpornost. V webinarju “ZInfV-1 v praksi” Dalibor Vukovič, strokovnjak za kibernetsko varnost in vodja kibernetsko-varnostnih rešitev pri Telekomu Slovenije, pojasnjuje, kako lahko podjetja zahteve zakona pretvorijo v konkretne tehnične in organizacijske ukrepe.
Dalibor Vukovič: strokovnjak, ki povezuje prakso, tehnologijo in zakonodajo
Dalibor Vukovič je na iVarnost.si že bil predstavljen kot gost v vsebinah o varni rabi interneta in kibernetskih tveganjih v dobavni verigi. Njegova prednost je, da o kibernetski varnosti ne govori le kot o tehničnem področju, temveč kot o vsakodnevni poslovni odgovornosti. V Telekomovem webinarju “ZInfV-1 v praksi” se osredotoča na vprašanje, ki ga imajo številne organizacije: kaj zakon v resnici pomeni za informacijsko okolje podjetja. ZInfV-1 namreč ne predpisuje seznama konkretnih orodij, ampak določa cilje in zahteve, ki jih morajo zavezanci izpolniti v praksi. Prav zato je razumevanje teh zahtev pomembno za vodstva, IT-ekipe, zunanje izvajalce in vse, ki sodelujejo pri varovanju poslovnih sistemov.
- Dalibor Vukovič povezuje strokovno znanje, praktične izkušnje in razumevanje poslovnih tveganj.
- ZInfV-1 zahteva več kot formalno dokumentacijo in površinsko skladnost.
- Ključno vprašanje za podjetja je, katere ukrepe potrebujejo glede na svojo velikost, tveganja in zmožnosti.
- Webinar je uporaben predvsem za organizacije, ki iščejo praktično razlago zakonskih zahtev.
Zakaj ZInfV-1 podjetjem ne pove neposredno, katera orodja potrebujejo?
Zakon o informacijski varnosti določa zahteve glede obvladovanja tveganj, zaznavanja incidentov, poročanja in zaščite informacijskih sistemov, vendar podjetjem ne predpiše enotnega tehnološkega recepta. To je razumljivo, saj imajo organizacije zelo različna okolja, procese, podatke in stopnjo izpostavljenosti. Hkrati pa tak pristop v praksi povzroča negotovost, zlasti pri manjših in srednje velikih podjetjih, ki nimajo lastne specializirane varnostne ekipe. Dalibor Vukovič v webinarju zato poudarja pomen razumevanja zakona skozi konkretne funkcije, kot so nadzor, zaznava, odziv, upravljanje dostopov in analiza varnostnih dogodkov. Namesto vprašanja “katero orodje moramo kupiti” bi morala podjetja najprej vprašati, katera tveganja morajo pokriti in kako bodo izbrane rešitve tudi dejansko upravljala.
- ZInfV-1 govori o zahtevah in odgovornostih, ne o nakupovalnem seznamu tehnologij.
- Podjetje mora razumeti svoja tveganja, kritične sisteme in obseg zakonskih obveznosti.
- Napačna izbira orodij lahko pomeni premajhno zaščito ali nepotrebno visoke stroške.
- Tehnologija je učinkovita le, če jo nekdo zna nastaviti, spremljati in uporabiti pri odzivu na incidente.
Katere tehnične zahteve se skrivajo v praksi?
V webinarju je izpostavljeno, da se za skladnost in dejansko zaščito pogosto pojavljajo orodja in procesi, kot so SIEM, EDR, XDR, NDR, IAM, PAM, upravljanje ranljivosti, varnostne kopije in nadzor zunanjih izvajalcev. To ne pomeni, da mora vsako podjetje takoj uvesti celoten nabor naprednih rešitev, ki jih uporabljajo največje organizacije. Pomeni pa, da mora razumeti, katere funkcije mora pokriti: zbiranje dnevniških zapisov, zaznavanje anomalij, odzivanje na incidente, nadzor privilegiranih dostopov in zaščito končnih naprav. Klasičen antivirus zato ni več dovolj, saj sodobni napadi pogosto uporabljajo prilagojene tehnike, legitimna orodja, ukradene prijavne podatke in napredne oblike socialnega inženiringa. Za podjetja je pomembno, da izberejo sorazmeren, a celovit pristop, ki zmanjšuje realna tveganja in ni le formalni odgovor na zakon.
- SIEM pomaga pri centralizirani hrambi in analizi varnostnih zapisov.
- EDR in XDR omogočata naprednejšo zaznavo in odziv na končnih napravah.
- IAM in MFA zmanjšujeta tveganje zlorabe uporabniških računov.
- PAM je pomemben pri nadzoru privilegiranih dostopov, zlasti pri administratorjih in zunanjih izvajalcih.
Kaj to pomeni za mala in srednja podjetja?
Mala in srednja podjetja so pogosto v najtežjem položaju, ker morajo izpolnjevati vedno višja varnostna pričakovanja, hkrati pa imajo omejene kadrovske in finančne vire. V praksi se zato ne smejo primerjati z največjimi organizacijami, temveč morajo najti realen minimalni nabor ukrepov, ki prinaša največjo varnostno vrednost. To običajno pomeni zaščito končnih naprav, varnostno kopiranje, večfaktorsko avtentikacijo, osnovno upravljanje ranljivosti, nadzor logov in jasen postopek odziva na incident. Pomembno je tudi, da podjetje ne kupuje rešitev, ki jih ne zna upravljati ali za katere nima časa. V takšnih primerih je najem upravljanih varnostnih storitev pogosto bolj smiseln kot samostojno uvajanje kompleksnih sistemov.
- Manjša podjetja potrebujejo predvsem sorazmeren in izvedljiv varnostni model.
- Osnovni ukrepi morajo pokriti najpogostejše vektorje napadov.
- Zunanje upravljanje varnostnih rešitev lahko zmanjša tveganje napačne konfiguracije.
- Skladnost z ZInfV-1 mora biti povezana z dejansko zaščito poslovanja.
Zakaj je upravljanje pomembnejše od samega nakupa orodij?
Ena ključnih misli webinarja je, da tudi najnaprednejše orodje ne prinaša vrednosti, če ga organizacija ne zna uporabljati. Varnostne rešitve zahtevajo stalno spremljanje, pravilno konfiguracijo, posodobitve, analizo opozoril in jasen odzivni proces. Če podjetje orodje le namesti, nato pa ga nihče ne spremlja, lahko dobi lažen občutek varnosti. Kibernetska varnost je zato kombinacija tehnologije, ljudi, procesov in odgovornosti vodstva. ZInfV-1 lahko podjetjem pomaga, da to odgovornost uredijo bolj sistematično, vendar le, če zakon razumejo kot okvir za izboljšanje odpornosti, ne kot administrativno breme.
- Orodja brez upravljanja ne zmanjšujejo tveganj dovolj učinkovito.
- Opozorila morajo voditi v ukrepanje, ne v prezrte sezname dogodkov.
- Vodstvo mora razumeti, da je kibernetska varnost poslovno tveganje.
- Zunanji partner je lahko smiseln tam, kjer podjetje nima lastne varnostne ekipe.
ZInfV-1 kot priložnost za boljšo kibernetsko odpornost
ZInfV-1 je za številne organizacije zahteven, vendar je hkrati priložnost za ureditev področij, ki so bila predolgo prepuščena posameznim IT-odločitvam. Podjetja lahko skozi zahteve zakona bolje določijo odgovornosti, pregledajo ključne sisteme, uredijo dostopne pravice in pripravijo bolj jasne postopke za odziv na incidente. Dalibor Vukovič v webinarju pokaže, da skladnost ni cilj sama po sebi, temveč mora voditi do konkretne varnostne koristi. To je še posebej pomembno v času, ko napadi ne ciljajo več samo velikih korporacij, ampak tudi manjše organizacije, občine, dobavitelje in podjetja z omejenimi varnostnimi viri. Kdor ZInfV-1 razume pravočasno in praktično, lahko zmanjša tveganje incidentov, izboljša zaupanje strank in okrepi dolgoročno stabilnost poslovanja.
- Zakon je lahko izhodišče za sistematičen pregled varnostne zrelosti.
- Skladnost mora biti povezana z realnimi ukrepi, ne samo z dokumentacijo.
- Upravljanje dostopov, zaznava incidentov in varnostne kopije so temelj odpornosti.
- Praktičen pristop je za večino podjetij bolj uporaben kot preobsežen tehnološki načrt.
Zaključek
Webinar “ZInfV-1 v praksi” je uporaben predvsem zato, ker zakonske zahteve prevede v jezik konkretnih odločitev, s katerimi se podjetja srečujejo vsak dan. Dalibor Vukovič jasno pokaže, da kibernetska varnost ni več zgolj tehnična naloga IT-oddelka, temveč del poslovne odgovornosti in odpornosti organizacije. Za podjetja je ključno, da izberejo sorazmerne ukrepe, jih pravilno upravljajo in jih povežejo z dejanskimi tveganji. ZInfV-1 zato ni le vprašanje skladnosti, temveč priložnost za bolj varen, nadzorovan in odporen digitalni način poslovanja.
Viri:
