e-novice iVarnost
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
Slovenska podjetja so tarča lažnih sporočil v imenu SURS. Napadalci zbirajo podatke o terjatvah, obveznostih in poslovnih partnerjih, ki jih lahko pozneje uporabijo pri BEC prevarah in preusmeritvah plačil.
Slovenska podjetja so tarča kampanje lažnih elektronskih sporočil, v katerih se napadalci predstavljajo kot Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Sporočila so posebej nevarna zato, ker na prvi pogled ne zahtevajo neposrednega plačila ali prijavnih podatkov, temveč poslovne informacije, ki jih napadalci lahko pozneje uporabijo pri bolj prepričljivih finančnih prevarah.
Po opozorilu SI-CERT so sporočila namenjena predvsem podjetjem in organizacijam, zlasti računovodskim in finančnim službam. Napadalci se sklicujejo na domnevno obvezno statistično poročanje v povezavi z Eurostatom, prejemnike pa pozivajo k izpolnitvi priloženih obrazcev. V njih zahtevajo podatke o predvidenih transakcijah, odprtih terjatvah in obveznostih do tujih poslovnih partnerjev.
SURS je uporabnike opozoril, da gre za lažna oziroma phishing sporočila, ki jih ni poslal Statistični urad Republike Slovenije. Poročevalskim enotam ne pošilja elektronskih sporočil s priponkami ali povezavami z neznanih oziroma nepreverjenih naslovov. Uradna obvestila o sporočanju podatkov SURS pošilja z naslova porocanje.surs@gov.si.
Posebnost te kampanje je, da priložene datoteke po navedbah SI-CERT ne vsebujejo zlonamernih elementov. To pomeni, da nevarnost ni nujno v okužbi računalnika, makrih ali klasični zlonamerni programski opremi. Namen napada je zbiranje poslovno občutljivih informacij, ki jih je mogoče uporabiti v naslednji fazi prevare.
Napadalci želijo pridobiti podatke, ki jim pomagajo razumeti poslovanje podjetja:
Takšni podatki so za napadalce zelo dragoceni. Namesto splošnega phishing sporočila lahko v naslednjem koraku pripravijo ciljno komunikacijo z imeni podjetij, poslovnimi odnosi, odprtimi obveznostmi ali sklicevanjem na dejanske partnerje. Prav zato takšna sporočila niso samo neželena pošta, temveč priprava na bolj nevarne poslovne prevare.
Podobne metode se pogosto pojavljajo pri BEC prevarah, kjer napadalci zlorabijo zaupanje v poslovni komunikaciji in poskušajo podjetje prepričati v plačilo na račun, ki je pod njihovim nadzorom.

V prvem koraku napadalci pošljejo lažno elektronsko sporočilo v imenu SURS. Sporočilo se sklicuje na obvezno statistično poročanje in ustvarja vtis, da mora podjetje podatke posredovati zaradi uradne zahteve. Priloženi so lažni dopisi in Excelove datoteke oziroma obrazci, ki posnemajo uradno dokumentacijo SURS.
V zaznanem primeru je bilo sporočilo poslano z zadevo “Zahteva za podatke za uradno statistično analizo”. Pošiljatelj je bil prikazan kot “Statisticni urad RS”, elektronski naslov pa je uporabljal domeno gp-surs.eu. Ta domena ni uradna domena SURS. Po navedbah SI-CERT je bila registrirana le nekaj dni pred kampanjo, kar je pogost opozorilni znak pri lažnih kampanjah.
Elektronski naslovi prejemnikov so bili najverjetneje pridobljeni iz javno dostopnih evidenc in drugih javno objavljenih kontaktnih podatkov podjetij. To pomeni, da so lahko tarče splošni kontaktni naslovi, računovodstva, finančne službe, nabava ali druge službe, ki so objavljene na spletnih straneh podjetij.
Takšen pristop je značilen za phishing napade, pri katerih napadalci posnemajo zaupanja vredne organizacije. V tem primeru pa cilj ni samo kraja prijavnih podatkov, temveč zbiranje informacij za nadaljnji, bolj ciljan napad.
SI-CERT opozarja, da lahko zbrani podatki služijo kot pripravljalna faza za kasnejše ciljno usmerjene napade. V drugi fazi napadalci pogosto stopijo v stik z obema poslovnima partnerjema in skušajo ustvariti vtis legitimne poslovne komunikacije.
Pri tujem poslovnem partnerju se lahko predstavijo v imenu slovenskega podjetja in zahtevajo preusmeritev plačila odprtih računov na nov bančni račun. Pri slovenskem podjetju se lahko predstavijo v imenu tujega poslovnega partnerja in zahtevajo posodobitev ali potrditev bančnih podatkov.
Bistvo prevare je, da podjetje ali poslovni partner plačilo nakaže na račun, ki ga nadzorujejo napadalci. Ko je denar enkrat nakazan, je povračilo pogosto zelo težko, zlasti če je nakazilo izvedeno v tujino in je prevara odkrita prepozno.
To je tipičen vzorec poslovnih e-poštnih prevar, znanih kot Business Email Compromise oziroma BEC. Pri takšnih napadih škoda ni nujno posledica tehničnega vdora v informacijski sistem. Pogosto zadostujejo dobro pripravljena lažna komunikacija, poznavanje poslovnih odnosov in pomanjkljivi notranji postopki preverjanja.
Zato je pomembno, da podjetja takšne primere obravnavajo tudi kot opozorilo glede notranjih procesov. Pri vsaki zahtevi za spremembo bančnega računa, nujno plačilo, posredovanje finančnih podatkov ali usklajevanje odprtih postavk je treba uporabiti ločen, že znan in preverjen komunikacijski kanal.
Podjetja naj na lažna sporočila ne odgovarjajo in naj ne posredujejo zahtevanih podatkov. Pomembno je, da zaposleni ne preverjajo samo prikazanega imena pošiljatelja, temveč vedno pogledajo celoten elektronski naslov in domeno, iz katere je bilo sporočilo poslano.
Pri sporočilih, ki se sklicujejo na uradne institucije, naj podjetja preverijo, ali zahteva ustreza običajnim in uradnim načinom komunikacije. Če gre za domnevno poročanje SURS, je treba pristnost preveriti neposredno pri SURS prek uradnih kontaktnih kanalov, ne prek podatkov, ki so navedeni v sumljivem sporočilu.
Podjetja naj posebej preverijo naslednje postopke:
Če je podjetje na sporočilo že odgovorilo in posredovalo podatke, naj o tem čim prej obvesti odgovorne osebe v organizaciji. Posebej pozorno mora spremljati nadaljnje zahteve za plačila, spremembe bančnih računov, usklajevanje odprtih obveznosti ali druge nenavadne poslovne zahteve.
Priporočljivo je tudi, da podjetje obvesti poslovne partnerje, ki so bili navedeni v posredovanih seznamih. Ti morajo biti pozorni na morebitne zahteve za spremembo bančnih podatkov, potrjevanje odprtih obveznosti ali komunikacijo z naslovov, ki samo posnemajo znane poslovne kontakte.
Morebitno komunikacijo, ki bi se lahko nanašala na drugo fazo napada, naj podjetja posredujejo pristojni CSIRT skupini. SI-CERT v sodelovanju z URSIV izvaja ukrepe za zamejitev negativnega učinka kampanje.
Če je že prišlo do nakazila na spremenjen ali sumljiv bančni račun, mora podjetje nemudoma kontaktirati svojo banko in sprožiti postopek SEPA Recall. Oškodovanje naj prijavi tudi na najbližji policijski postaji.
SI-CERT je objavil tudi indikatorje zlorabe, ki jih lahko podjetja uporabijo pri preverjanju elektronske pošte, varnostnih dnevnikov in notranjih opozoril. Med zaznanimi elementi so lažno sporočilo z zadevo “Zahteva za podatke za uradno statistično analizo”, pošiljatelj “Statisticni urad RS” in elektronski naslov porocanje@gp-surs.eu.
Med domenami, povezanimi s kampanjo, sta navedeni:
Zaznane so bile tudi datoteke z imeni, ki posnemajo uradne obrazce SURS, med drugim SURS_Obvestilo_o_zahtevi_za_podatke.pdf, SURS_predloga_za_obveznosti_do_tujine.xlsx in SURS_predloga_za_terjatve_do_tujine.xlsx.
Čeprav priložene datoteke v tem primeru ne vsebujejo zlonamernih elementov, jih podjetja ne smejo obravnavati kot nenevarne. Njihov namen je zbiranje podatkov, ki lahko omogočijo naslednjo fazo finančne prevare.
Primer lažnih sporočil v imenu SURS kaže, da se poslovne prevare vse bolj premikajo od množičnih in očitnih phishing sporočil k bolj premišljenim pripravljalnim fazam. Napadalci ne potrebujejo vedno gesel, zlonamerne kode ali neposrednega vdora v sistem. Včasih je dovolj, da pridobijo seznam poslovnih partnerjev, odprtih terjatev in finančnih obveznosti.
Za podjetja je zato ključno, da informacijske varnosti ne razumejo samo kot tehnično zaščito računalnikov, temveč tudi kot zaščito poslovnih procesov. Računovodstvo, finance, nabava in uprava so pogosto prvi stik z napadalci, zato morajo imeti jasna navodila, kako ravnati pri nenavadnih zahtevah.
Lažno sporočilo, ki ne vsebuje virusa, je lahko še vedno začetek resne prevare. Največjo zaščito predstavlja jasno pravilo: spremembe plačilnih podatkov, seznamov terjatev ali poslovnih obveznosti se nikoli ne potrjujejo samo po elektronski pošti.