e-novice iVarnost
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
DARS naj bi po lažnem elektronskem sporočilu, poslanem v imenu podjetja Strabag, na nepooblaščen račun nakazal 1,8 milijona evrov. Policija preiskuje sum kaznivega dejanja, primer pa opozarja na tveganja pri preverjanju plačilnih podatkov.
Predsednik uprave DARS Peter Drobež je 17. novembra 2026 pojasnil, da v družbi domnevajo, da so bili žrtev dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe. Po njegovih navedbah preiskava poteka v Sloveniji in tujini, DARS pa sodeluje s pristojnimi organi. Družba je sprožila notranje preiskave in sprejela ukrepe za preprečevanje podobnih dogodkov. Podrobnosti za zdaj ne razkriva zaradi potekajočih postopkov.
Pomembna novost je tudi neuradna informacija portala Siol.net, da naj bi pristojnim uspelo rešiti približno 1,5 milijona evrov od skupno 1,808 milijona evrov spornih nakazil. Če se navedbe potrdijo, bi lahko preostali ogroženi znesek znašal približno 308.000 evrov. Vendar uradna višina dejansko povrnjenih oziroma zavarovanih sredstev še ni znana.
Na dogodek se je odzval tudi Slovenski državni holding (SDH), ki od vodstva DARS pričakuje celovita pojasnila, ugotovitev morebitnih odgovornosti in ukrepe za preprečevanje podobnih primerov. Za zdaj ostaja nepojasnjeno, kako so bila sporna nakazila odobrena kljub domnevnim predhodnim opozorilom o lažnem elektronskem sporočilu.
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) se je znašla v središču preiskave domnevne spletne goljufije, povezane s spremembo bančnega računa poslovnega partnerja. Po poročanju Televizije Slovenija z dne 16. novembra 2026 naj bi storilci izkoristili zaupanja vredno ime avstrijskega gradbenega podjetja Strabag, s katerim DARS sodeluje tudi pri gradnji tretje razvojne osi. Sporočilo naj bi vsebovalo navodilo, naj se nadaljnja plačila nakažejo na drug račun. Prav takšna sprememba plačilnih podatkov je eden najnevarnejših trenutkov v poslovni komunikaciji.
Po informacijah, ki jih je objavila TV Slovenija in povzelo več slovenskih medijev, naj bi DARS konec oktobra 2026 prejel elektronsko sporočilo, v katerem se je pošiljatelj izdajal za Strabag. Med 2. in 6. novembrom naj bi finančna služba izvedla pet nakazil v skupni vrednosti 2.567.000 evrov. Dve nakazili naj bi družba pravočasno ustavila, treh v skupni vrednosti 1.808.000 evrov pa ji po teh navedbah ni uspelo zaustaviti. Končna višina morebitne nepovrnjene škode in možnosti vračila denarja še niso uradno potrjene.
Posebno pomembna je navedba virov TV Slovenija, da naj bi pristojne službe finančni oddelek pred nakazili že opozorile na lažno sporočilo. Po istem poročanju naj bi bila plačila opravljena brez potrditve finančnega direktorja. Gre za medijske navedbe, ne za dokončne ugotovitve notranjega nadzora ali policijske preiskave. Brez vpogleda v dejanske postopke odobritve ni mogoče odgovorno sklepati o individualni odgovornosti zaposlenih.
Televizija Slovenija je sporna plačila povezala tudi z zapisi v aplikaciji Erar, kjer naj bi bil kot prejemnik naveden Strabag, pri obravnavanih transakcijah pa naj ne bi bila prikazana matična številka in številka bančnega računa. Po poročanju medijev naj bi DARS na dan prvega spornega plačila izvedel tudi nakazilo na dejanski račun gradbenega podjetja. Ti javno opisani podatki so pomembno izhodišče za preverjanje, sami po sebi pa še ne razkrijejo celotne poti denarja.
Po poročanju medijev je DARS uvedel notranji nadzor, policija pa je potrdila predkazenski postopek. Vse podrobnosti domnevne goljufije še niso razjasnjene. DARS je medijem pojasnil, da se do okoliščin in narave dogodka še ne more opredeljevati, ker pristojni organi preverjajo dejansko stanje. Policija je potrdila zbiranje obvestil zaradi suma kaznivega dejanja in napovedala obveščanje pristojnega državnega tožilstva o ugotovitvah. Objava teh stališč ne pomeni potrditve vseh zneskov, načina izvedbe ali odgovornosti posameznikov.
Za zdaj prav tako ni javno potrjeno, da bi storilci vdrli v DARS-ov informacijski sistem ali v elektronski predal podjetja Strabag. Prepričljivo ponarejeno sporočilo je mogoče poslati tudi brez prevzema poštnega računa. Zato primera ni ustrezno predstavljati kot dokazano uspešen hekerski vdor: trenutno razpoložljive informacije predvsem kažejo na domnevno preusmeritev plačil z zlorabo identitete dobavitelja.
Napadalci pri takšni goljufiji ne zahtevajo nujno izmišljenega plačila. Njihov cilj je, da denar za resnično obveznost prispe na račun, ki ga ne nadzoruje zakoniti poslovni partner. Pošiljatelj lahko uporabi ponarejen naslov, podobno domeno, lažen dokument ali celo že kompromitiran poštni predal. Katera od teh možnosti je bila uporabljena v primeru DARS, trenutno ni znano. Razliko med lažnim sporočilom in dejanskim vdorom pojasnjujejo tudi primeri poslovne komunikacije.
Ta vzorec sodi v širšo skupino prevar z zlorabo poslovne komunikacije, pogosto povezanih z izrazom BEC (Business Email Compromise). V ožjem tehničnem pomenu BEC lahko vključuje prevzem elektronskega predala, vendar sam zahtevek za nov bančni račun še ni dokaz takšnega prevzema. SI-CERT posebej opozarja, da lahko napadalci zlorabijo ime znanega dobavitelja in preusmerijo sicer povsem legitimno plačilo. Podobno zbiranje informacij o poslovnih partnerjih so razkrila tudi lažna sporočila, poslana slovenskim podjetjem.
Nevarnost ni omejena na očitno sumljivo pošto. Sporočilo je lahko jezikovno pravilno, vsebuje pravo ime dobavitelja, ustrezen znesek in sklic na obstoječi projekt. Tudi če prejemnik prepozna blagovno znamko, to ne potrjuje lastništva novega bančnega računa. Za razliko od prevar z neobstoječim računom se tu pogosto spremeni samo IBAN prejemnika, vse drugo pa ostane na videz običajno.
Če bodo navedbe o predhodnem opozorilu potrjene, bo osrednje vprašanje, zakaj varnostna informacija ni ustavila postopka plačila. V takšnih primerih ne zadostuje, da informacijska ali varnostna služba zazna tveganje. Opozorilo mora doseči osebe, ki pripravljajo, odobrijo in izvršijo nalog, ter sprožiti dejansko blokado spremembe plačilnih podatkov do dodatnega preverjanja. To je vprašanje upravljanja procesov, ne zgolj filtriranja elektronske pošte.
SI-CERT je septembra 2026 opozoril na porast prevar, usmerjenih proti podjetjem in javnim ustanovam. Po njegovih podatkih je slovenska policija za leto 2024 v obravnavani kategoriji navedla 2,3 milijona evrov oškodovanj, za leto 2025 pa 5,7 milijona evrov. Varnostna ozaveščenost sama ne more nadomestiti obveznega preverjanja sprememb, kar je posebej pomembno za varnost računovodstva. Takšne prevare so del širšega problema finančnih goljufij.
Za preprečevanje preusmeritve plačil je ključno, da organizacija preverjanje bančnih podatkov vgradi v sam postopek plačila. Največji učinek imajo pravila, ki jih ne more zaobiti niti domnevno nujna zahteva poslovnega partnerja. SI-CERT poudarja neodvisno preverjanje, načelo štirih oči ter obvezne odobritve. Koristna so naslednja štiri pravila:
Preverjanje mora veljati tudi za dolgoletne dobavitelje, saj prav njihovo dobro ime napadalcem daje prepričljivost. Enkratno opozorilo zaposlenim je manj učinkovito od preizkušenega postopka z jasnimi pristojnostmi, tehničnimi omejitvami in rednim preverjanjem izvajanja. Pri tem lahko pomaga tudi izobraževanje računovodstev, namenjeno prepoznavanju finančno usmerjenih spletnih goljufij.
Po odkritju preusmeritve denarja so prve ure izjemno pomembne. Podjetje mora nemudoma obvestiti svojo banko in zahtevati poskus ustavitve ali odpoklica nakazila, hkrati pa zadevo prijaviti policiji. Če je plačilo odšlo v tujino, je hitro posredovanje banke in pristojnih organov še posebej pomembno, vendar vračila ni mogoče zagotoviti. Korake in dokazila podrobneje opisuje vodnik za prijavo goljufije.
Shranjeni naj bodo izvirniki sumljivih elektronskih sporočil z glavami, računi, odobritve, zgodovina sprememb dobaviteljev in potrdila o transakcijah. Organizacija naj hkrati preveri prijave v poštne predale in morebitna pravila za samodejno posredovanje sporočil, vendar samo, če obstaja sum kompromitacije. O dogodku je smiselno obvestiti tudi SI-CERT; praktične informacije so zbrane v vodniku za prijavo incidenta. Zavarovanje dokazov ne sme odložiti nujnega obvestila banki.
Primer DARS opozarja, da lahko en sam domnevno spremenjen bančni račun ogrozi milijonska sredstva, ne glede na velikost organizacije. Odprta vprašanja glede zneskov, opozoril in odobritev bo treba razjasniti v uradnih postopkih. Za druga podjetja pa je najpomembnejši nauk že jasen: pravilnost IBAN je treba potrditi neodvisno, preden denar zapusti račun.
Kibernetska varnost – sveže novice