Kibernetska varnost - portal: novice, napadi, zaščita, zakonodaja, izobraževanje, dogodki

Lažni klici v imenu banke: prevara z varnim računom

Lažni klici v imenu banke, telefon z dohodnim klicem, bančna kartica in opozorilo pred prevaro Lažni klici v imenu banke, telefon z dohodnim klicem, bančna kartica in opozorilo pred prevaro
Lažni klici banke lahko vodijo do kraje bančnih podatkov ali prenosa denarja na račun goljufov.

Kaj storiti ob lažnih bančnih klicih?

Lažni klici v imenu banke postajajo vse bolj prepričljivi. Goljufi se predstavljajo kot bančni uslužbenci ali predstavniki Banke Slovenije ter zahtevajo osebne podatke ali prenos denarja na domnevno varen račun.

Slovenski uporabniki prejemajo telefonske klice oseb, ki se predstavljajo kot zaposleni v bankah, Banki Slovenije ali drugih uradnih ustanovah. Klicatelji trdijo, da je nekdo v imenu uporabnika odprl bančni račun, najel kredit ali zlorabil njegove osebne podatke. Pod pretvezo zaščite denarja nato zahtevajo prenos sredstev na domnevno varen račun ali posredovanje osebnih in bančnih podatkov. Gre za obliko vishing prevare, pri kateri napadalci prek telefona izkoriščajo strah, zaupanje in časovni pritisk.

Kako potekajo lažni klici banke?

Prevara se običajno začne z nepričakovanim telefonskim klicem, v katerem se sogovornik predstavi kot bančni uslužbenec. Žrtvi pove, da naj bi nekdo zlorabil njeno identiteto, odprl več bančnih računov ali v njenem imenu najel kredit. Ker naj bi bila sredstva na obstoječem računu ogrožena, klicatelj ponudi domnevno hitro rešitev. Uporabnika želi prepričati, naj denar nakaže na nov račun, ki naj bi bil varnejši.

Najpogostejši scenarij vključuje:

  • opozorilo o domnevni kraji identitete;
  • navedbo, da je bil v imenu žrtve najet kredit;
  • trditev, da so bili odprti novi bančni računi;
  • ponudbo novega oziroma varnega računa;
  • zahtevo po prenosu denarja;
  • zahtevo po posredovanju osebnih ali bančnih podatkov.

Goljufi lahko po prvem pogovoru napovejo, da bo uporabnika poklical predstavnik Banke Slovenije, oddelka informacijske varnosti ali druge uradne ustanove. Naslednji klic pogosto sledi že čez nekaj minut, kar ustvarja vtis usklajenega in verodostojnega postopka. Klicatelj lahko omeni tudi Evropsko centralno banko, policijo, Europol ali SI-CERT, čeprav nobena od teh ustanov v resnici ne sodeluje pri domnevnem prenosu denarja. Primer takšnega pogovora je mogoče slišati v posnetku klica goljufa.

Zakaj so lažni bančni klici tako prepričljivi?

Lažni bančni klici niso vedno izvedeni v slabi slovenščini ali z očitno tuje telefonske številke. Klicatelji lahko govorijo tekoče slovensko, uporabljajo bančne izraze in poznajo javno dostopne podatke o osebi, ki jo kličejo. Samozavesten nastop, omenjanje znanih ustanov in navidezno poznavanje uradnih postopkov povečujejo verodostojnost prevare. Podoben način napada se je že pojavil pri lažnih klicih v imenu NLB.

Napadalci praviloma združujejo več tehnik manipulacije:

  • sklicevanje na avtoriteto: omenjajo banko, policijo, Banko Slovenije ali Europol;
  • ustvarjanje strahu: trdijo, da je denar ogrožen ali da je prišlo do kraje identitete;
  • časovni pritisk: zahtevajo takojšnje ukrepanje;
  • ponujanje rešitve: pripravljen imajo domnevno varen postopek za zaščito denarja;
  • zahteva po molčečnosti: uporabniku svetujejo, naj o klicu ne govori z banko, policijo ali svojci.

Ključni opozorilni znak je kombinacija resne grožnje in takojšnje rešitve, ki jo v celoti nadzoruje klicatelj. Prava banka lahko stranko obvesti o sumljivi transakciji, vendar po telefonu ne bo zahtevala prenosa vseh sredstev na neznan račun. Prav tako ne bo zahtevala razkritja PIN-kode, varnostne kode ali potrditve prijave v mobilno banko. Strah in časovni pritisk sta pogosta elementa tudi pri drugih phishing napadih.

Ali je slovenska telefonska številka dokaz, da kliče banka?

Prikazana slovenska telefonska številka ni zanesljiv dokaz o identiteti klicatelja. Uradna opozorila kažejo, da goljufi uporabljajo neznane tuje številke, slovenske mobilne številke ali potvorjene identifikacijske podatke klica. Uporabnik zato ne sme sklepati, da je klic varen samo zato, ker se na zaslonu prikaže slovenska številka. Tudi tekoča slovenščina in poznavanje imena banke nista dokaz, da gre za resničnega bančnega uslužbenca.

Sumljiv je predvsem klic, pri katerem oseba:

  • zahteva osebne, kartične ali prijavne podatke;
  • zahteva enkratno potrditveno kodo;
  • vztraja, da mora uporabnik ukrepati takoj;
  • zahteva prenos denarja na nov račun;
  • pošilja obrazec ali povezavo do spletne strani;
  • zahteva, naj uporabnik dogodek zamolči;
  • preprečuje neposredno preverjanje pri banki.

Pri preverjanju se ne uporablja telefonske številke, ki jo posreduje klicatelj. Pogovor je treba prekiniti, nato pa uradno številko banke poiskati na njeni spletni strani, bančni kartici ali pogodbeni dokumentaciji. Banko je treba poklicati z novim odhodnim klicem in preveriti, ali je prvotni klic res izviral od nje. Policija svetuje, naj uporabniki ob zahtevi po denarju ali občutljivih podatkih pogovor takoj končajo.

Katere podatke želijo pridobiti goljufi?

Cilj lažnih klicev je lahko neposredna kraja denarja ali pridobitev podatkov, ki omogočajo poznejšo zlorabo. Goljufi lahko po pogovoru pošljejo elektronsko sporočilo z obrazcem, pogodbo ali povezavo do lažne spletne strani. Dokument je lahko oblikovan tako, da posnema podobo banke, Banke Slovenije ali druge uradne ustanove. Pred vnosom katerihkoli podatkov je zato treba preveriti, ali je spletna stran lažna.

Lažni obrazec Banke Slovenije za pridobivanje osebnih in bančnih podatkov pri telefonski prevari
Goljufi po lažnem klicu v imenu banke pošljejo ponarejen obrazec, s katerim zahtevajo osebne podatke, številko računa, podatke kartice in varnostno kodo CVV. Vir: Varninainternetu

Napadalci lahko zahtevajo:

  • ime, priimek, naslov in davčno številko;
  • številko transakcijskega računa;
  • številko plačilne kartice;
  • datum veljavnosti kartice;
  • varnostno CVV oziroma CVC kodo;
  • uporabniško ime ali PIN za spletno banko;
  • enkratne kode iz SMS-sporočil ali aplikacije;
  • potrditev prijave ali plačila v mobilni banki.

Banka Slovenije poudarja, da ne ponuja poslovnih bančnih storitev posameznikom in jih po telefonu ne poziva k razkrivanju osebnih ali finančnih podatkov. Prav tako ne odpira varnih ali rezervnih računov, na katere bi morali posamezniki prenesti svoj denar. Kdor prejme takšno zahtevo, ne sme izpolniti poslanega obrazca ali slediti navodilom klicatelja. Klic je treba prekiniti in navedbe preveriti neposredno pri svoji banki.

Kaj pomeni zahteva za prenos na varen račun?

Tako imenovani varen račun ni posebna bančna storitev za zaščito sredstev pred domnevno krajo identitete. Gre za račun, ki ga nadzorujejo goljufi ali osebe, uporabljene za sprejemanje in nadaljnje nakazovanje ukradenega denarja. Po izvedenem nakazilu se sredstva lahko hitro prenesejo na druge račune ali v tujino, zato je njihovo vračilo zelo oteženo. Policija opozarja, da lahko žrtev zaradi takšne prevare izgubi vsa sredstva na bančnem računu.

Denarja se ne sme nakazati, kadar klicatelj trdi:

  • da je treba sredstva umakniti zaradi varnostnega incidenta;
  • da bo denar začasno shranjen na rezervnem računu;
  • da postopek nadzoruje Banka Slovenije;
  • da je nakazilo v tujino del uradnega postopka;
  • da bo denar po preverjanju samodejno vrnjen.

Tudi kadar klicatelj pozna ime banke, osebne podatke ali druge informacije o žrtvi, to ne dokazuje njegove identitete. Podatki so lahko pridobljeni iz javnih virov, predhodnih prevar, ukradenih zbirk ali samega telefonskega pogovora. Legitimna banka od stranke ne bo zahtevala, naj denar zaradi varnostnega preverjanja prenese na neznan račun. Ob vsaki takšni zahtevi je treba komunikacijo nemudoma prekiniti.

Kaj storiti ob lažnem klicu banke?

Najvarnejši odziv je takojšnja prekinitev pogovora. Uporabniku se ni treba opravičevati, pojasnjevati odločitve ali nadaljevati pogovora, da bi pridobil dodatne informacije. Daljši pogovor napadalcu omogoča, da zbere več osebnih podatkov in uporabi dodatne tehnike manipulacije. Resničnost navedb se preveri neposredno pri banki prek uradno objavljenega kontakta.

Ob sumljivem klicu je priporočljivo:

  • prekiniti pogovor;
  • ne razkrivati osebnih ali bančnih podatkov;
  • ne nakazovati denarja;
  • ne potrjevati prijav in plačil;
  • ne klikati prejetih povezav;
  • ne izpolnjevati poslanih obrazcev;
  • shraniti številko in prejeta sporočila;
  • samostojno poklicati banko.

Če klicatelj trdi, da je nekdo v imenu uporabnika najel kredit ali odprl račun, se ta podatek preveri neposredno pri banki. Ne zaupa se niti dodatni telefonski številki, ki jo posreduje klicatelj, saj je lahko del iste prevare. Vsi kontakti morajo biti pridobljeni iz neodvisnega in uradnega vira. Pomembno je tudi, da se o takšnem klicu opozori svojce, sodelavce in druge morebitne žrtve.

Kaj storiti, če ste podatke ali denar že posredovali?

Če je uporabnik že razkril podatke ali izvedel nakazilo, mora ukrepati takoj. Najprej mora obvestiti svojo banko, pojasniti, katere podatke je posredoval, in zahtevati zaščito računov ter plačilnih sredstev. Banka lahko poskusi ustaviti ali reklamirati nakazilo, vendar vračilo denarja ni zagotovljeno. Pri posredovanih kartičnih podatkih je treba kartico nemudoma blokirati in naročiti novo.

Nujni ukrepi so:

  • takojšen klic banki;
  • blokada kartice ali spletne banke;
  • sprememba gesel in prijavnih podatkov;
  • shranjevanje sporočil, številk in potrdil;
  • prijava dogodka policiji;
  • prijava incidenta SI-CERT-u;
  • spremljanje nadaljnjih transakcij.

Gesla je treba zamenjati z varne in preverjene naprave, predvsem kadar obstaja sum, da je bil računalnik ali telefon ogrožen. Policiji je treba predložiti vsa sporočila, telefonske številke, bančne podatke prejemnika in dokazila o izvedenih nakazilih. Hitro ukrepanje poveča možnost, da banka transakcijo pravočasno zazna ali poskusi ustaviti. Postopek je podrobneje opisan v vodniku za prijavo spletne goljufije.

Kako naj se pred lažnimi bančnimi klici zaščitijo podjetja?

Pri podjetjih je telefonski klic lahko drugi del širšega phishing napada. Zaposleni najprej prejme lažno elektronsko ali SMS-sporočilo v imenu banke, povezava pa ga usmeri na ponarejeno prijavno stran. Po vnosu podatkov se prikaže obvestilo, da ga bo poklical bančni svetovalec ali tehnična pomoč. Ker zaposleni klic pričakuje, težje prepozna, da gre za prevaro.

Podjetja naj uvedejo:

  • preverjanje finančnih zahtev po drugem komunikacijskem kanalu;
  • prepoved posredovanja kod in gesel po telefonu;
  • omejitev nameščanja programov za oddaljeni dostop;
  • ločeno pripravo in potrjevanje plačil;
  • dodatno preverjanje novih prejemnikov;
  • redno ozaveščanje zaposlenih;
  • jasen postopek za prijavo sumljivih klicev.

Posebej izpostavljeni so zaposleni v računovodstvu, financah, upravi in drugih službah z dostopom do poslovnih računov. Klicatelj lahko od njih zahteva prijavne podatke, enkratne kode ali namestitev programov, kot sta AnyDesk in TeamViewer. Takšne zahteve niso običajen del bančne podpore in jih je treba zavrniti. Sumljive dogodke lahko podjetje prijavi tudi prek postopka za prijavo incidenta SI-CERT-u.

Lažni klici v imenu banke zahtevajo takojšnjo prekinitev pogovora

Lažni klici v imenu banke temeljijo na učinkoviti kombinaciji strahu, zaupanja in časovnega pritiska. Klicatelj lahko govori tekoče slovensko, uporablja resnične podatke in se sklicuje na znane ustanove, vendar to še ne potrjuje njegove identitete. Po telefonu se ne posredujejo prijavni, kartični ali varnostni podatki in se ne nakazuje denarja na domnevne varne račune. Ob najmanjšem dvomu je treba klic prekiniti ter banko poklicati prek njenega uradnega kontakta.

Povezane vsebine

Viri

Kibernetska varnost – sveže novice