Kako prevaranti zlorabljajo podobo portala gov.si?
URSIV opozarja na lažna e-poštna sporočila, ki zlorabljajo podobo portala gov.si in uporabnike pozivajo k domnevni varnostni posodobitvi. Gre za phishing prevaro, katere cilj je kraja prijavnih podatkov.
V obtoku so lažna e-poštna sporočila, ki se predstavljajo kot obvestila, povezana z državnim portalom gov.si. Prejemnike pozivajo, naj kliknejo povezavo za domnevno varnostno posodobitev oziroma naj hitro ukrepajo zaradi domnevne težave z e-poštnim računom. Takšna sporočila so tipičen primer phishing napada, pri katerem napadalci zlorabijo zaupanja vredno ime, uradno podobo in občutek nujnosti.
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost je na svoji uradni Facebook strani opozoril, da sporočila niso legitimna in da povezava ne vodi na uradno spletno stran. Namen takšnih prevar je uporabnika prepričati, da sam vpiše uporabniško ime, geslo ali druge občutljive podatke na lažni strani, ki posnema zaupanja vredno storitev.
Najpogostejši znaki takšne prevare so:
- sporočilo ustvarja občutek nujnosti ali grožnje,
- uporabnika poziva h kliku na povezavo,
- povezava ne vodi na pravo domeno gov.si,
- sporočilo zahteva vnos gesla ali drugih občutljivih podatkov,
- videz strani je podoben uradni strani, spletni naslov pa je sumljiv.
Pri takšnih prevarah ni dovolj preveriti samo logotipa, barv in videza sporočila. Napadalci lahko zelo prepričljivo posnemajo uradno grafično podobo, zato je ključna preverba spletnega naslova. Pri prijavi v državne storitve je varneje, da uporabnik naslov vpiše ročno v brskalnik ali do storitve dostopa prek uradne strani, ne prek povezave iz e-poštnega sporočila.
Primer lažnega sporočila, ki zlorablja podobo GOV.SI
Phishing napad zlorablja OTP banko in URSIV
Zakaj je lažna varnostna posodobitev nevarna?
Lažna varnostna posodobitev je nevarna predvsem zato, ker uporabnika prepriča, da mora ukrepati takoj. Sporočila pogosto namigujejo, da bo račun omejen, ukinjen ali izpostavljen tveganju, če uporabnik ne klikne povezave. To je pogosta tehnika socialnega inženiringa, ki jo napadalci uporabljajo pri spletnih prevarah.
Če uporabnik klikne povezavo in na lažni strani vnese podatke, jih lahko napadalci uporabijo za prevzem računa, dostop do drugih storitev ali nadaljnje napade. Posebej nevarno je, če uporabnik isto geslo uporablja še drugje, na primer za službeno e-pošto, družbena omrežja, oblačne storitve ali druge pomembne račune.
Lažna stran lahko od uporabnika zahteva tudi dodatne podatke, kot so telefonska številka, varnostne kode ali podatki za obnovitev računa. S tem napadalci povečajo možnost, da račun prevzamejo tudi takrat, ko je zaščiten z dodatnimi varnostnimi mehanizmi. Pri preverjanju sumljivih strani je zato koristno upoštevati osnovne znake, ki jih opisuje vodnik lažna spletna stran.
Pred klikom na povezavo preverite:
- ali je sporočilo pričakovano,
- ali je pošiljateljev naslov smiseln,
- ali povezava vodi na uradno domeno,
- ali sporočilo zahteva geslo ali druge občutljive podatke,
- ali vas nekdo sili v hitro ukrepanje,
- ali lahko isto informacijo preverite neposredno na uradni strani.
Pomembno je tudi razumeti, da znak ključavnice v brskalniku sam po sebi ne pomeni, da je stran varna ali uradna. Pomeni predvsem, da je povezava šifrirana. Tudi lažne spletne strani lahko uporabljajo HTTPS, zato je treba preveriti celoten spletni naslov, ne samo varnostne ikone.
Kako se uporabniki lahko zaščitijo?
Najvarnejši ukrep je, da na povezavo v sumljivem sporočilu ne kliknete. Če želite preveriti obvestilo, spletni naslov vpišite ročno v brskalnik ali poiščite uradno stran prek zaupanja vrednega vira. Pri državnih storitvah bodite posebej pozorni, da ste res na pravi domeni in da prijave ne izvajate prek povezave iz nepričakovane e-pošte.
Za uporabnike je priporočljivo, da imajo za pomembne storitve različna in močna gesla. Če isto geslo uporabljate na več mestih, lahko en sam uspešen phishing napad odpre pot do več računov. Koristna zaščita je tudi večfaktorska avtentikacija, saj napadalcu oteži dostop, tudi če pridobi geslo.
Pri e-pošti velja posebno pravilo: sporočila, ki zahtevajo takojšen klik, prijavo ali vnos gesla, je treba obravnavati z veliko previdnostjo. To velja še posebej, kadar se sporočilo predstavlja kot obvestilo banke, državne ustanove, dostavne službe, ponudnika e-pošte ali znanega podjetja. Praktične navade za varnejšo uporabo e-pošte so zbrane tudi v vodniku varna e-pošta.
Priporočeni ukrepi:
- ne klikajte povezav v sumljivih e-poštnih sporočilih,
- ne vnašajte gesel na straneh, odprtih iz e-poštne povezave,
- preverite celoten spletni naslov,
- uporabljajte različna gesla za različne storitve,
- omogočite večfaktorsko avtentikacijo,
- sumljiva sporočila prijavite in izbrišite.
Če sporočilo deluje uradno, to še ne pomeni, da je resnično. Pri phishing napadih napadalci pogosto uporabijo ravno zaupanja vredna imena, ker vedo, da bodo uporabniki hitreje kliknili povezavo, če sporočilo na prvi pogled deluje kot obvestilo znane ustanove.
Kaj storiti, če ste kliknili povezavo ali vnesli podatke?
Če ste povezavo odprli, vendar niste vnesli podatkov, zaprite stran, sporočila ne posredujte naprej in ga označite kot neželeno oziroma phishing. Če uporabljate službeni računalnik ali službeni e-poštni račun, o dogodku obvestite tudi odgovorno osebo za IT oziroma informacijsko varnost.
Če ste na lažni strani vnesli geslo, ga takoj zamenjajte na uradni strani storitve. Ne uporabljajte povezave iz sporočila, ampak naslov vpišite ročno. Nato preverite nedavne prijave, nastavite novo močno geslo in omogočite večfaktorsko avtentikacijo, če še ni vključena.
Če isto geslo uporabljate tudi pri drugih storitvah, ga zamenjajte povsod, kjer je bilo uporabljeno. Napadalci pogosto poskusijo pridobljene podatke uporabiti še na drugih spletnih straneh, zato je ponovna uporaba gesel eno največjih tveganj za nadaljnjo zlorabo.
V primeru suma zlorabe shranite dokaze: e-poštno sporočilo, naslov pošiljatelja, povezavo, posnetek zaslona lažne strani in čas prejema. Takšni podatki so pomembni za prijavo in nadaljnjo obravnavo incidenta. Pri tem je uporaben tudi vodnik prijava prevare.
Če gre za službeni račun, je treba ukrepati še hitreje. Prevzem enega e-poštnega računa lahko napadalcem omogoči širjenje prevare znotraj organizacije, pošiljanje lažnih zahtevkov, krajo dokumentov ali nadaljnje napade na sodelavce. Zato je pri sumu na krajo gesla pomembno takojšnje obvestilo IT službi in preverjanje vseh nedavnih prijav.
Zakaj je previdnost pri uradnih sporočilih še posebej pomembna?
Prevare, ki zlorabljajo državne portale, banke ali druge zaupanja vredne ustanove, so posebej nevarne, ker uporabniki ob takšnih sporočilih pogosto manj dvomijo. Napadalci računajo na avtoriteto pošiljatelja in na občutek, da je treba zahtevo hitro izpolniti. Prav zato so phishing napadi, ki posnemajo uradne portale, učinkoviti tudi pri uporabnikih, ki sicer dobro poznajo osnovna pravila spletne varnosti.
Uradna obvestila praviloma ne zahtevajo, da uporabnik prek povezave v e-pošti vnese geslo ali druge občutljive podatke. Če je prijava potrebna, je varneje odpreti uradno stran neposredno. Pri državnih digitalnih storitvah je smiselno uporabljati preverjene vstopne točke in ne povezav iz nepričakovanih sporočil.
Za podjetja in javne ustanove je takšen primer dober opomnik, da je treba zaposlene redno opozarjati na preverjanje povezav, prijavnih strani in pošiljateljev. Tehnična zaščita je pomembna, vendar phishing pogosto cilja prav na človeško odločitev v trenutku pritiska. Zato so ozaveščanje, jasna interna navodila in hiter postopek prijave sumljivih sporočil ključni del obrambe.
