Pogovor z dr. Nikom Gamulinom o vodenju URSIV, ZInfV-1, NIS2, umetni inteligenci in kibernetski odpornosti Slovenije
Dr. Niko Gamulin, v. d. direktorja URSIV, v pogovoru za iVarnost.si o strokovni poti, prvih korakih, ZInfV-1, NIS2, umetni inteligenci, zavezancih in dolgoročni kibernetski odpornosti Slovenije.
Dr. Niko Gamulin je 5. junija 2026 prevzel vodenje Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost kot vršilec dolžnosti direktorja. V prvem intervjuju po nastopu funkcije za iVarnost.si govori o svoji strokovni in poslovni poti, prvih korakih na čelu URSIV, izvajanju ZInfV-1 in direktive NIS2, podpori zavezancem, vlogi umetne inteligence ter dolgoročni kibernetski odpornosti Slovenije. Kot poudarja, kibernetska varnost ni več zgolj tehnično vprašanje, temveč vprašanje upravljanja tveganj, odgovornosti vodstev, sodelovanja med deležniki in sposobnosti države, da ključne sisteme zaščiti tudi v razmerah vse bolj kompleksnih digitalnih groženj.
Letos mineva sedem let od začetka delovanja pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost. V tem obdobju je Slovenija postopno gradila institucionalni okvir za obvladovanje kibernetskih tveganj, koordinacijo deležnikov in krepitev odpornosti ključnih sistemov. Sprejem ZInfV-1 in prenos direktive NIS2 sta ta okvir dodatno razširila ter postavila višja pričakovanja za zavezance, javni sektor in organizacije, od katerih je odvisno nemoteno delovanje države in družbe. Novo vodstvo URSIV tako prevzema urad v trenutku, ko se poudarek premika od vzpostavljanja sistema k njegovi operativni zrelosti, preverljivosti in dejanski kibernetski odpornosti.
V nadaljevanju objavljamo intervju z dr. Nikom Gamulinom, v. d. direktorja URSIV, v katerem pojasnjuje, kako vidi svojo vlogo na čelu urada, katere bodo prve prednostne naloge, kako naj ZInfV-1 in NIS2 postaneta dejanski vzvod za večjo odpornost ter zakaj bo umetna inteligenca eno ključnih področij prihodnje kibernetske varnosti.
Kdo je dr. Niko Gamulin in katere kompetence prinaša na čelo URSIV?
Za začetek intervjuja smo dr. Nika Gamulina vprašali o njegovi strokovni in poslovni poti, ključnih kompetencah ter izkušnjah, ki jih prinaša na vodenje nacionalnega organa za informacijsko in kibernetsko varnost.
Kako bi predstavili svojo dosedanjo strokovno in poslovno pot ter katere ključne kompetence prinašate na funkcijo direktorja URSIV? Kako se vaša znanja in izkušnje prenašajo na področje informacijske in kibernetske varnosti? Katere tri konkretne izkušnje vas po vašem mnenju najbolj pripravljajo na vodenje URSIV?
Doktoriral sem na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja strojnega učenja in umetne inteligence. V svoji karieri sem deloval kot raziskovalec, programski inženir, podatkovni znanstvenik in svetovalec ter sodeloval pri razvoju informacijskih in tehnoloških rešitev za različne panoge doma in v tujini, med drugim za finančni sektor, maloprodajo, telekomunikacije in kmetijstvo.
Moja strokovna pot je bila ves čas povezana z uporabo podatkov, naprednih analitičnih metod in umetne inteligence za reševanje kompleksnih problemov. Pri tem sem se naučil povezovati tehnološko znanje z razumevanjem poslovnih, organizacijskih in regulatornih izzivov. To je danes ključno tudi na področju informacijske in kibernetske varnosti, saj ne gre več le za tehnično vprašanje, temveč za upravljanje tveganj, odpornost ključnih storitev, odgovornost vodstva in sodelovanje med različnimi akterji.
Če bi moral izpostaviti tri izkušnje, ki mi bodo pomagale pri vodenju URSIV, bi bile to raziskovalno delo na področju umetne inteligence in podatkovne analitike, razvoj in uvajanje zahtevnih informacijskih rešitev v različnih sektorjih ter sodelovanje v interdisciplinarnih in mednarodnih projektih. Te izkušnje so pomembne zato, ker kibernetska varnost zahteva hkrati razumevanje tehnologije, podatkov, procesov, ljudi in odločanja v razmerah negotovosti.
Kot direktor URSIV želim te izkušnje uporabiti za krepitev kibernetske odpornosti Slovenije, učinkovito upravljanje tveganj, podporo zavezancem po ZInfV-1 in spodbujanje varne ter odgovorne uporabe sodobnih digitalnih tehnologij v javnem interesu.
Prvi koraki na čelu URSIV in stanje slovenske kibernetske varnosti
URSIV novo vodstvo prevzema v obdobju, ko se nacionalni sistem informacijske in kibernetske varnosti nadgrajuje z izvajanjem ZInfV-1, prenosom direktive NIS2 in pripravo novih strateških usmeritev. Dr. Gamulina smo zato vprašali, kako ocenjuje stanje ob prevzemu funkcije in katere bodo njegove prve prednostne naloge.
Kako ocenjujete stanje URSIV in slovenskega sistema informacijske in kibernetske varnosti ob prevzemu funkcije? Kateri bodo vaši prvi trije konkretni koraki v prvih 100 dneh?
Že v prvih dneh sem na URSIV-u spoznal veliko zavzetih posameznikov, ki z znanjem, odgovornostjo in dodatnim naporom vsak dan prispevajo k varnosti države. Naslednji korak je jasen: to strokovnost moramo podpreti s sistemom, ki v vsakem trenutku pokaže operativno sliko, odprta tveganja, roke, odločitve, odgovornosti in stanje ključnih projektov oziroma nalog.
Slovenija je v zadnjih letih pomembno okrepila nacionalni sistem informacijske in kibernetske varnosti. Sprejem Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena direktiva NIS 2, predstavlja pomemben korak k večji odpornosti države, gospodarstva in javnega sektorja. URSIV je pristojni nacionalni organ za informacijsko in kibernetsko varnost, izvaja naloge enotne kontaktne točke za čezmejno sodelovanje, organa za obvladovanje kibernetskih kriz, inšpekcijskega nadzora in nacionalnega organa za certificiranje kibernetske varnosti (SI-NCCA) ter zavezancem zagotavlja strokovno podporo pri izvajanju zakonskih obveznosti.
V prvih 100 dneh bodo moje prednostne naloge tri. Prvič, vzpostaviti še boljši notranji pregled nad ključnimi tveganji, nalogami, procesi, projekti, kadrovskimi potrebami in odprtimi odločitvami znotraj urada. Drugič, okrepiti sodelovanje z državnimi organi, bistvenimi in pomembnimi subjekti ter drugimi zavezanci pri izvajanju ZInfV-1, zlasti pri samoregistraciji, priglašanju incidentov, pripravi varnostne dokumentacije in dejanskem izvajanju ukrepov. Tretjič, pripraviti izhodišča za novo strategijo kibernetske varnosti Republike Slovenije za obdobje 2026–2030, ki mora povezati zakonodajo, operativne zmogljivosti, razvoj kadrov, mednarodno sodelovanje in tehnološke izzive.
Na podlagi razpoložljivih podatkov in aktualnih trendov ocenjujemo, da je stopnja kibernetske ogroženosti v Sloveniji srednja, vendar dinamična. Zato moramo delovati proaktivno, usklajeno in preverljivo, saj je kibernetska varnost predvsem vprašanje pripravljenosti, odpornosti in sposobnosti hitrega odzivanja.
Sodelovanje države, stroke in mednarodnih partnerjev kot temelj kibernetske odpornosti
Kibernetska varnost ne temelji le na zakonodaji, tehnologiji in tehničnih ukrepih, ampak tudi na zaupanju, izmenjavi informacij ter usklajenem delovanju različnih deležnikov. Zato je za prihodnji razvoj slovenskega sistema informacijske in kibernetske varnosti pomembno, kako bo URSIV povezoval državo, gospodarstvo, SI-CERT, regulatorje, akademsko okolje, strokovno skupnost in mednarodne partnerje.
Kako boste krepili sodelovanje med državo, gospodarstvom, SI-CERT, regulatorji, akademsko sfero in strokovno skupnostjo ter hkrati povezovanje Slovenije z mednarodnimi partnerji na področju informacijske in kibernetske varnosti?
Kibernetska varnost je izrazito timsko področje, zato vidim eno ključnih nalog URSIV v povezovanju državnih organov, gospodarstva, SI-CERT, regulatorjev, akademske sfere in strokovne skupnosti. Na nacionalni ravni želim spodbujati redno in strukturirano izmenjavo informacij o tveganjih, grožnjah in incidentih, skupne vaje, jasne kanale za prijavo incidentov ter zavezancem po ZInfV-1 zagotavljati praktično strokovno podporo, tudi prek Nacionalnega koordinacijskega centra za kibernetsko varnost (NCC-SI) in projektov za krepitev ekosistema kibernetske varnosti. Pri tem je pomembno, da so vloge posameznih deležnikov jasne in da URSIV deluje kot povezovalni in koordinacijski organ, ne kot nadomestilo za odgovornost posamezne organizacije.
Akademska sfera in raziskovalne ustanove so pomemben vir znanja, inovacij in kadrov, zato želim okrepiti sodelovanje med raziskovalci, državo in gospodarstvom, da bi nove tehnologije, raziskovalni dosežki in dobre prakse hitreje prehajali v prakso. To je pomembno tudi zaradi pomanjkanja strokovnjakov za kibernetsko varnost, ki ga ni mogoče rešiti samo z zaposlovanjem, ampak tudi z usposabljanjem, prenosom znanja in boljšo izrabo obstoječih kompetenc.
Enako pomembno je mednarodno sodelovanje. URSIV zastopa interese Republike Slovenije v delovnih skupinah na področju kibernetske varnosti in obrambe v okviru Sveta Evropske unije, Evropske komisije, agencije ENISA, Evropske skupine za certificiranje kibernetske varnosti (ECCG), zveze NATO in drugih mednarodnih organizacij. Sodelovanje pri vajah, izmenjavi informacij, čezmejni koordinaciji in razvoju evropskih zmogljivosti je nujno, ker se kibernetske grožnje ne ustavijo na državnih mejah.
Posebno pozornost namenjamo tudi razvoju znanj in kompetenc. Slovenija je med ustanovnimi članicami novega evropskega konzorcija CSC-EDIC za kibernetske veščine, URSIV pa že vrsto let sodeluje tudi z regionalnim centrom WB3C. To potrjuje, da želi Slovenija aktivno soustvarjati evropski prostor kibernetske varnosti, hkrati pa prispevati h krepitvi odpornosti regije in širšega zavezniškega prostora.
ZInfV-1 in NIS2: od skladnosti k dejanski kibernetski odpornosti
ZInfV-1 in direktiva NIS2 za zavezance ne pomenita le novih zakonskih obveznosti, ampak tudi priložnost za bolj sistematično upravljanje tveganj, preverjanje pripravljenosti in krepitev odpornosti ključnih storitev. V tem delu intervjuja dr. Gamulin pojasnjuje, zakaj skladnost sama po sebi ni dovolj, kateri sektorji so najbolj izpostavljeni in kakšno podporo lahko od URSIV pričakujejo organizacije z omejenimi kadrovskimi, strokovnimi ali finančnimi viri.
Kaj mora Slovenija narediti, da ZInfV-1 in NIS2 ne ostaneta predvsem administrativna obveznost, ampak postaneta dejanski vzvod za večjo kibernetsko odpornost? Kateri sektorji so po vaši oceni najbolj izpostavljeni in kakšno podporo lahko od URSIV pričakujejo zavezanci, predvsem tisti, ki zaradi omejenih kadrovskih, strokovnih ali finančnih virov nimajo lastnih večjih varnostnih ekip?
Moj cilj je, da zavezanci ZInfV-1 in direktive NIS 2 ne dojemajo kot birokratsko oviro, ampak kot priložnost za dejansko krepitev kibernetske odpornosti organizacij. Skladnost sama po sebi ni dovolj. Organizacije morajo sprejete ukrepe dejansko izvajati, jih redno preverjati, dokumentirati in vključiti v vsakodnevno poslovanje ter upravljanje tveganj. Pripravljenost je kombinacija dokumentacije, procesov, ljudi, tehnologije in vaj, ne zgolj zbirka pravilnikov. Certifikacijske sheme, ki jih razvija ENISA, bodo zavezancem in ponudnikom IKT produktov, storitev in procesov omogočile enoten in preverljiv način dokazovanja skladnosti.
Po naši oceni so med najbolj izpostavljenimi sektorji tisti, od katerih je odvisno nemoteno delovanje države, gospodarstva in družbe: energetika, zdravstvo, promet, digitalna infrastruktura, oskrba z vodo, javna uprava, finančne storitve in dobavne verige, ki podpirajo te storitve. ZInfV-1 zato ni pomemben samo za posamezne organizacije, ampak za stabilnost celotnega ekosistema bistvenih in pomembnih subjektov.
Posebno pozornost namenjamo organizacijam, ki nimajo velikih varnostnih ekip ali obsežnih virov. Naloga URSIV ni le nadzor, ampak tudi podpora. Zavezancem so na voljo pojasnila, usmeritve, usposabljanja in praktična orodja za doseganje skladnosti, vključno z vzorčno varnostno dokumentacijo, priročniki, priporočili za kibernetsko higieno, napotki za priglašanje incidentov, smernicami za obvladovanje izsiljevalske programske opreme in strokovno podporo pri razumevanju zakonskih obveznosti. Ob tem pa mora biti jasno, da odgovornost za dejansko izvajanje ukrepov ostaja pri posamezni organizaciji in njenem vodstvu.
Umetna inteligenca med varnostnimi rešitvami, novimi tveganji in odgovorno uporabo
Umetna inteligenca postaja eno ključnih področij prihodnje kibernetske varnosti. Organizacijam omogoča hitrejše zaznavanje groženj, analizo velikih količin podatkov in razvoj naprednih varnostnih rešitev, hkrati pa odpira nova tveganja pri kibernetskih napadih, zlorabah podatkov, socialnem inženiringu ter uporabi modelov AI v poslovnih in javnih okoljih.
Umetna inteligenca odpira nove možnosti za razvoj naprednih poslovnih in varnostnih rešitev, hkrati pa prinaša nova tveganja pri kibernetskih napadih, zlorabah podatkov in uporabi modelov AI v organizacijah. Kako vidite njen vpliv na kibernetsko varnost ter katere varnostne in organizacijske usmeritve bodo ključne za odgovorno, nadzorovano in varno uporabo teh tehnologij?
Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih eden najpomembnejših dejavnikov tako na področju kibernetske varnosti kot tudi kibernetskih groženj. Na eni strani omogoča hitrejše odkrivanje napadov, učinkovitejšo analizo velikih količin podatkov, avtomatizacijo varnostnih procesov ter boljši odziv na incidente. Na drugi strani pa napadalcem omogoča razvoj prepričljivejših lažnih vsebin, avtomatizacijo napadov, zlorabo podatkov, napade na dobavne verige modelov in nove oblike socialnega inženiringa.
Danes je zmogljivost umetne inteligence postala tudi vprašanje gospodarske in tehnološke suverenosti. Evropa išče ravnotežje med regulacijo, varnostjo in konkurenčnostjo, pri čemer mora zmanjševati zaostanek za ZDA in Kitajsko. Slovenija se mora na te spremembe odzivati predvsem z vlaganjem v znanje, razvoj strokovnih kompetenc in odgovorno uporabo umetne inteligence. Zmogljivost umetne inteligence je postala strateška infrastruktura dvojne rabe, geopolitično pa je pogojena tako, kot je bila nekoč kriptografija. Ključne bodo jasne notranje politike uporabe orodij umetne inteligence, nadzor nad vnosom občutljivih podatkov, sledljivost odločitev, preverjanje rezultatov, upravljanje dostopov, ocenjevanje tveganj pri zunanjih ponudnikih in usposabljanje uporabnikov.
Največja tveganja za Slovenijo in pomen kibernetske kulture
Dolgoročna kibernetska odpornost ni odvisna samo od zakonodaje, tehnologije in varnostnih rešitev, ampak tudi od znanja, odgovornosti in ravnanja ljudi. V tem delu intervjuja dr. Gamulin izpostavlja pomen ozaveščanja, izobraževanja, varnostne kulture, jasnih odgovornosti in pripravljenosti organizacij na incidente.
Kje vidite največje nevarnosti in tveganja za Slovenijo na področju informacijske in kibernetske varnosti ter kateri izzivi bodo po vašem mnenju ključni za dolgoročno odpornost države, družbe, gospodarstva, javnega sektorja in kritične infrastrukture?
Človek je najpomembnejši dejavnik kibernetske varnosti in pogosto tudi najranljivejši člen. Veliko uspešnih napadov se začne z zlorabo zaupanja, nepozornostjo ali pomanjkanjem znanja, zato sta ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov ključna elementa kibernetske odpornosti.
To ne pomeni, da tehnologija ni pomembna. Nasprotno. Toda tudi najboljši varnostni sistemi ne morejo v celoti nadomestiti usposobljenih in odgovornih ljudi, urejenih procesov in jasnih odgovornosti. Dolgoročna odpornost države, gospodarstva, javnega sektorja in kritične infrastrukture bo odvisna od razvoja znanja, varnostne kulture, rednega preverjanja načrtov neprekinjenega poslovanja, upravljanja ranljivosti, varnostnega kopiranja, nadzora dostopov in sposobnosti organizacij, da pravočasno prepoznajo tveganja ter se nanje ustrezno odzovejo.
Prav zato URSIV veliko pozornosti namenja usposabljanjem, ozaveščanju, pripravi smernic, priročnikov in drugih podpornih gradiv za zavezance. Želimo krepiti praktično znanje in odpornost družbe. Če bomo uspeli dvigniti raven zavedanja, kibernetske kulture in odgovornosti vodstev v organizacijah, bomo naredili najpomembnejši korak k dolgoročni kibernetski odpornosti Slovenije.
Od gradnje sistema k zrelosti, operativnosti in odpornosti URSIV
Zaključek intervjuja odpira vprašanje dolgoročne vizije vodenja URSIV. Dr. Gamulin poudarja, da uspeh ne bo odvisen le od sprejetih dokumentov in izpolnjevanja zakonskih zahtev, temveč od tega, ali bodo organizacije znale tveganja dejansko obvladovati, se odzivati na incidente, zagotavljati neprekinjeno delovanje ključnih storitev in se iz izkušenj sistematično učiti.
Kaj bi želeli, da bi lahko čez nekaj let rekli o obdobju vašega vodenja URSIV — po čem bi želeli, da se to obdobje prepozna?
Želel bi, da bi lahko čez nekaj let rekli, da je URSIV v tem obdobju naredil pomemben korak od gradnje sistema k njegovi dejanski zrelosti, operativnosti in odpornosti ter da so organizacije ZInfV-1 sprejele kot praktično orodje za boljšo pripravljenost na kibernetske izzive. Pri kibernetski varnosti namreč ni najpomembneje to, koliko dokumentov imamo, ampak kako dobro znamo obvladovati tveganja, prepoznavati ranljivosti, se odzivati na incidente, zagotavljati neprekinjeno delovanje ključnih storitev in se iz izkušenj sistematično učiti.
Želel bi si, da bi bilo to obdobje prepoznano tudi po krepitvi sodelovanja, zaupanja in jasnosti odgovornosti. Kibernetska varnost je skupen projekt države, gospodarstva, strokovne skupnosti, raziskovalnih ustanov in mednarodnih partnerjev. Uspešni bomo le, če bomo znali povezovati znanje in izkušnje ter jih pretvoriti v konkretne ukrepe, ki povečujejo varnost državljanov, gospodarstva in države v digitalnem okolju.
Pogled iVarnost.si
Dr. Niku Gamulinu se zahvaljujemo za poglobljene odgovore in prvi intervju po nastopu funkcije vodenja URSIV. Pogovor odpira pomembno sporočilo: informacijska in kibernetska varnost v Sloveniji vstopata v obdobje, ko ne bo več dovolj zgolj vzpostavljati zakonodajnih okvirov, pripravljati dokumentacije in izpolnjevati formalnih zahtev. Ključno bo, ali bodo država, organizacije in širša družba te zahteve znali pretvoriti v dejansko odpornost, preverjene procese, usposobljene ljudi in sposobnost hitrega odzivanja na incidente.
Za iVarnost.si je zato bistveno, da se razprava o ZInfV-1, NIS2, umetni inteligenci in kibernetskih tveganjih nadaljuje na praktični ravni: kako organizacije razumejo odgovornost, kako vodstva sprejemajo varnostne odločitve in kako se znanje prenaša v vsakodnevno delovanje. Intervju kaže, da bo prihodnje obdobje za URSIV pomemben preizkus zrelosti slovenskega sistema informacijske in kibernetske varnosti.
Povezane vsebine
- Zakon o informacijski varnosti – ZInfV-1: informacije
- NIS360 2026: kateri sektorji EU so v območju kibernetskega tveganja?
- Kibernetska varnost – zakonodaja v Sloveniji in EU 2026
- AI v kibernetski varnosti: koristi, tveganja in zaščita
- URSIV opozarja: napredni AI modeli spreminjajo kibernetsko varnost
- Objave URSIV na iVarnost.si
