Kako se je razvijal pristojni nacionalni organ za informacijsko varnost?
URSIV – Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost obeležuje sedem let razvoja pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost. Ob tej priložnosti je vršilec dolžnosti direktorja dr. Niko Gamulin zaposlenim izrazil zahvalo za njihov prispevek k razvoju in krepitvi informacijske ter kibernetske varnosti v Sloveniji.
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) praznuje pomembni obletnici svojega delovanja. Na današnji dan pred sedmimi leti je Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost začela opravljati naloge pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost. Dve leti pozneje je bil ustanovljen Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), ki je 31. julija 2021 kot samostojna vladna služba prevzel njene naloge.
Vršilec dolžnosti direktorja URSIV dr. Niko Gamulin se je ob sedmi obletnici zahvalil zaposlenim, ki s svojim strokovnim delom pomembno prispevajo k razvoju in delovanju urada.
»Ko pogledam nazaj, vidim, koliko ste v teh letih ustvarili. Pri tem ne mislim samo na dokumente in procese, ampak predvsem na ekipo ljudi, ki razume, kako pomembno je naše delo. Vi, spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci, predstavljate temelj tega urada,« je v video poslanici poudaril dr. Gamulin.
Poudaril je, da vsak zaposleni s svojim znanjem, odgovornostjo in strokovnim delom prispeva k temu, da je URSIV danes zanesljiv partner na področju informacijske in kibernetske varnosti. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo urad tudi v prihodnje uspešno odgovarjal na nove izzive ter prispeval h krepitvi kibernetske odpornosti in informacijske varnosti.
Kateri so pomembni mejniki razvoja URSIV?
1. julij 2019
Začetek delovanja pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost
Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost je v okviru Ministrstva za javno upravo začela opravljati naloge pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost. Vlada Republike Slovenije je istega dne za vršilca dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost imenovala dr. Uroša Sveteta.
20. julij 2021
Ustanovitev Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV)
Na podlagi Odloka o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost je bila ustanovljena samostojna vladna služba.
31. julij 2021
Začetek delovanja URSIV
URSIV je začel opravljati naloge samostojne vladne službe ter prevzel naloge Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost.
2021–2022
Zagotavljanje neprekinjenega izvajanja nalog v času epidemije COVID-19
URSIV je tudi v času epidemije COVID-19 neprekinjeno izvajal naloge pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost.
2021
Sodelovanje pri predsedovanju Svetu Evropske unije
URSIV je sodeloval pri izvajanju slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju informacijske in kibernetske varnosti.
2022
Začetek delovanja Nacionalnega koordinacijskega centra za kibernetsko varnost
URSIV začne izvajati naloge kot Nacionalni koordinacijski center za kibernetsko varnost (NCC-SI) ter sodelovati v evropski mreži nacionalnih koordinacijskih centrov.
2025
Sprejetje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1)
Republika Slovenija je z Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV-1) v slovenski pravni red prenesla Direktivo (EU) 2022/2555 (NIS 2) ter posodobila nacionalni sistem informacijske in kibernetske varnosti.
2025
Prva nacionalna konferenca o ZInfV-1
URSIV je organiziral prvo nacionalno konferenco ob začetku izvajanja nove zakonodaje na področju informacijske in kibernetske varnosti.
4. junij 2026
Novo vodstvo
Vlada Republike Slovenije je za vršilca dolžnosti direktorja URSIV imenovala dr. Nika Gamulina.
Pogled iVarnost
Sedem let razvoja pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost kaže, da se področje informacijske in kibernetske varnosti v Sloveniji postopno krepi kot pomemben del delovanja države, javnega sektorja in širšega digitalnega okolja. Delo URSIV je pri tem pomembno predvsem zato, ker povezuje zakonodajne, organizacijske in strokovne naloge, ki so potrebne za večjo kibernetsko odpornost. V času, ko so digitalne storitve, podatki in informacijski sistemi vse pomembnejši za delovanje družbe, je stabilen in strokoven nacionalni organ ključnega pomena za nadaljnji razvoj informacijske varnosti v Sloveniji.
Povezane vsebine
- Informacijska varnost: celovit vodnik za podjetja in organizacije
- Zakon o informacijski varnosti – ZInfV-1
- NIS2 direktiva in pomen za organizacije
- Kibernetska varnost – zakonodaja v Sloveniji in EU
