Kibernetska varnost - portal: novice, napadi, zaščita, zakonodaja, izobraževanje, dogodki

GDPR, ZVOP-2 in zakonita hramba osebnih podatkov – kdaj izbris, uničenje?

Zakonita hramba, arhiviranje in varno uničenje osebnih podatkov po GDPR in ZVOP-2 Zakonita hramba, arhiviranje in varno uničenje osebnih podatkov po GDPR in ZVOP-2
Organizacije morajo pri osebnih podatkih jasno določiti namen obdelave, pravno podlago, roke hrambe, dostopne pravice in postopke varnega uničenja, kdaj izbris?

Podatki, GDPR in varno uničenje dokumentacije

V intervjuju z mag. Aljažem Lepom pojasnjujemo, kako naj organizacije zakonito pridobivajo, hranijo, arhivirajo in varno uničujejo osebne podatke skladno z GDPR, ZVOP-2 in področno zakonodajo.

Podatki ne smejo biti pozabljeni – razen kadar morajo biti. V digitalnem poslovanju osebni podatki nastajajo, se kopirajo, arhivirajo in brišejo hitreje kot kadarkoli. Vsaka mapa, varnostna kopija ali odslužen disk pa pomeni tudi tveganje in odgovornost. O zahtevah GDPR, ZVOP-2 in področne zakonodaje ter najpogostejših težavah v praksi smo govorili z mag. Aljažem Lepom, strokovnjakom za varstvo osebnih podatkov.

Ključni poudarki

  • Organizacija mora vedeti, katere osebne podatke ima, zakaj jih obdeluje, kje so shranjeni in kdo do njih dostopa.
  • Zbiranje podatkov “za vsak slučaj” ni skladno z načeli GDPR.
  • Operativna hramba, arhiviranje in varnostne kopije niso ista stvar.
  • Slabo urejeni arhivi lahko pomenijo veliko tveganje za varstvo osebnih podatkov in informacijsko varnost.
  • Brisanje in uničenje dokumentacije morata biti načrtovana, dokazljiva in dokumentirana.
  • Varstvo osebnih podatkov je del odgovornega upravljanja informacij, ne le pravna formalnost.

Zakaj je zakonita obdelava podatkov danes tako pomembno vprašanje?

Zato, ker se v skoraj vseh organizacijah vsakodnevno obdelujejo velike količine podatkov, ki predstavljajo tudi veliko odgovornost vsake organizacije. GDPR izhaja iz načel zakonitosti, poštenosti, preglednosti, omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, točnosti, omejitve hrambe ter celovitosti in zaupnosti. ZVOP-2 pa v slovenski pravni red dodatno umešča izvajanje teh pravil, nadzor in posamezne posebnosti. V praksi to pomeni: organizacija mora vedeti, katere podatke ima, zakaj jih ima, kje so shranjeni, kdo do njih dostopa in kdaj jih mora izbrisati, arhivirati ali anonimizirati. Varstvo osebnih podatkov je zato neločljivo povezano tudi z informacijsko varnostjo, saj pravna skladnost brez tehničnih in organizacijskih ukrepov v praksi ne zadošča.

  • podatki morajo imeti jasen namen obdelave,
  • dostopi morajo biti omejeni in nadzorovani,
  • roki hrambe morajo biti določeni vnaprej,
  • brisanje in arhiviranje morata biti del urejenega procesa.

Kaj je prvi korak pri zakonitem pridobivanju osebnih podatkov?

Prvi korak je vedno namen. Organizacija ne sme zbirati podatkov “za vsak slučaj”, ampak se mora vprašati, za kakšen konkreten namen podatke potrebuje ter katere podatke potrebuje za uresničitev tega namena. Za vsako zakonito obdelavo podatkov, kar vključuje tudi njihovo pridobivanje, mora obstajati zakonita pravna podlaga, na primer obveznost iz zakonodaje, privolitev posameznika, zakoniti interes ali obveznost, ki izhaja iz pogodbenega razmerja. Pomembno je tudi, da je posameznik jasno in pregledno obveščen o tem, kateri podatki se zbirajo, za kakšen namen, koliko časa se hranijo in komu se posredujejo. Pri tem je koristno razumeti tudi širši okvir kibernetske zakonodaje v Sloveniji in EU, saj se obveznosti glede varovanja podatkov vse pogosteje prepletajo z zahtevami glede kibernetske odpornosti.

  • namen obdelave mora biti določen pred zbiranjem podatkov,
  • zbirajo naj se samo podatki, ki so za namen res potrebni,
  • posameznik mora biti jasno obveščen o obdelavi,
  • pravna podlaga mora biti znana in dokumentirana.

Kako naj podjetja pristopijo k arhiviranju in hrambi?

Najprej morajo ločiti med operativno hrambo, arhiviranjem in varnostnimi kopijami. To niso iste stvari. Operativni dokument je potreben za tekoče delo, arhiviran dokument za dokazovanje ali izpolnjevanje zakonskih obveznosti, varnostna kopija pa za obnovitev v primeru varnostnega incidenta. Za vsako evidenco oziroma zbirko podatkov mora biti določen rok hrambe, saj GDPR ne dopušča neskončne hrambe osebnih podatkov, razen kadar za to obstaja jasna zakonska ali druga utemeljena podlaga. Rok hrambe je praviloma tudi obvezni del evidence dejavnosti obdelave, ki za posamezno dejavnost obdelave določa ključne informacije o obdelavi osebnih podatkov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi razumevanje pristojnosti Informacijskega pooblaščenca.

  • operativna hramba ni enaka arhivu,
  • varnostna kopija ni nadomestilo za urejen arhiv,
  • roki hrambe morajo biti določeni za posamezne zbirke podatkov,
  • evidenca dejavnosti obdelave mora odražati dejansko prakso organizacije.

Ali je arhiviranje lahko tudi tveganje?

Seveda. Slabo urejen arhiv je pogosto večje tveganje kot aktivni informacijski sistem. V arhivu se lahko znajdejo kopije osebnih dokumentov, pogodbe, zdravstveni podatki, kadrovske mape ali stari izvozi iz informacijskih sistemov. Če ni jasno, kdo ima dostop in kdaj se gradivo izloča, lahko pride do predolge oziroma nezakonite hrambe ali do nepooblaščenega dostopa. Takšna tveganja so neposredno povezana z varstvom osebnih podatkov kot delom informacijske varnosti, saj arhivirani podatki pogosto ostanejo zunaj vsakodnevnega nadzora, če organizacija nima jasnih pravil in odgovornosti.

  • arhivi lahko vsebujejo občutljive osebne podatke,
  • dostopi do arhivov morajo biti omejeni in sledljivi,
  • stare kopije podatkov lahko predstavljajo resno tveganje,
  • izločanje gradiva mora biti redno in dokumentirano.

Kdaj mora organizacija podatke izbrisati?

Ko namen obdelave preneha in ni več pravne podlage za hrambo. To je eno najtežjih praktičnih vprašanj, ker so podatki pogosto razpršeni po e-pošti, arhivih, varnostnih kopijah in lokalnih mapah. Zato mora imeti organizacija nadzor nad roki hrambe podatkov in postopek oziroma proces rednega izločanja in uničevanja. Brisanje ne sme biti naključno, ampak dokazljivo in dokumentirano. Pri elektronskih podatkih je pomembno razumeti tudi, da navadno brisanje ali formatiranje nosilca pogosto ni dovolj, kar je podrobneje pojasnjeno v članku o tem, kako trajno izbrisati podatke z diska ali USB ključa.

  • podatki se izbrišejo, ko namen obdelave preneha,
  • izjeme morajo imeti jasno pravno podlago,
  • postopek brisanja mora biti sledljiv,
  • organizacija mora poznati lokacije, kjer se podatki hranijo.

Kaj pomeni varno uničenje dokumentacije?

Pri papirni dokumentaciji to pomeni uničenje na način, da rekonstrukcija ni več mogoča, na primer z ustreznim varnostnim razrezom. Pri elektronskih nosilcih pa navadno brisanje datotek ni dovolj. Potrebno je varno brisanje, kriptografsko uničenje ključev ali fizično uničenje nosilca. Pomemben je tudi zapisnik: kaj je bilo uničeno, kdaj, kdo je postopek izvedel in na kakšni podlagi. Takšni postopki so del širše zaščite podatkov, saj lahko neustrezno odstranjeni nosilci vodijo v krajo osebnih podatkov in zlorabo digitalne identitete.

  • papirna dokumentacija mora biti uničena tako, da rekonstrukcija ni mogoča,
  • elektronski nosilci zahtevajo varno brisanje ali fizično uničenje,
  • uničenje mora biti dokumentirano,
  • zapisnik je pomemben dokaz urejenega postopka.

Kaj bi svetovali vodstvu podjetij?

Varstvo osebnih podatkov naj bo del vsakodnevnega upravljanja informacij, ne le pravni dokument. Organizacija mora jasno določiti odgovornosti, pravne podlage, roke hrambe, dostopne pravice, pogodbe, postopke za incidente in uničenje dokumentacije. Skladnost pomeni odgovoren odnos do podatkov in ljudi, ne birokracije. Pri tem je pomembno, da vodstvo razume, da se zahteve GDPR, ZVOP-2, informacijske varnosti in širše kibernetske varnosti med seboj dopolnjujejo. Če potrebujete pomoč na tem področju, vam lahko pomagamo s sodelavci iz DATAINFO.SI – dosegljivi smo po telefonu 02 620 43 00 ali po e-naslovu info@datainfo.si.

  • odgovornosti morajo biti jasno določene,
  • pravne podlage in roki hrambe morajo biti dokumentirani,
  • dostopne pravice je treba redno preverjati,
  • varstvo osebnih podatkov mora biti del kulture organizacije.

mag. Aljaž Lep, strokovnjak za varstvo osebnih podatkov
DATAINFO.SI

Povezane vsebine

Kibernetska varnost – sveže novice