Kibernetska varnost - portal: novice, napadi, zaščita, zakonodaja, izobraževanje, dogodki

Žrtev spletne prevare? Goljufi vas lahko ogoljufajo še drugič – opozarja SI-CERT

Oseba si z rokami zakriva obraz, ob njej napis SRAMU in vprašanja o odzivu drugih po spletni prevari. Oseba si z rokami zakriva obraz, ob njej napis SRAMU in vprašanja o odzivu drugih po spletni prevari.
Sram in občutki krivde po spletni prevari lahko povečajo ranljivost za nove goljufije.

Nov letak za žrtve spletnih prevar: kaj storiti po prijavi na policiji?

SI-CERT in policija sta pripravila informativni letak, ki ga bodo žrtve spletnih prevar prejele ob prijavi na policiji. Pojasnjuje nevarnost ponovnih goljufij, nujne zaščitne ukrepe in pomen psihološke podpore po prevari.

Po podatkih slovenske policije je skupna prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij v letu 2025 znašala 40,4 milijona evrov, kar je 33 odstotkov več kot leto prej. Za številkami so posamezniki, ki poleg denarja pogosto izgubijo tudi občutek varnosti in zaupanja. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je zato v sodelovanju s policijo 12. novembra 2026 predstavil informativno gradivo za oškodovance. Namenjeno je ljudem, ki so prevaro že prijavili, vendar se morajo še vedno zaščititi pred nadaljnjimi zlorabami.

Letak z naslovom Usmeritve žrtvam spletnih prevar združuje praktična varnostna navodila in informacije o čustvenih posledicah oškodovanja. Ob prijavi spletne prevare na policiji ga bodo oškodovanci prejeli kot pomoč pri nadaljnjih korakih. Informativni letak v obliki PDF je javno dostopen tudi vsem drugim bralcem. Pomembno sporočilo gradiva je, da prijava prevare ni nujno konec nevarnosti.

Zakaj so žrtve po prvi prevari izpostavljene novim napadom?

Po prvi spletni prevari lahko storilci poskusijo izkoristiti željo oškodovanca, da bi izgubljeni denar čim prej dobil nazaj. Žrtev je lahko v finančni stiski, hkrati pa občuti šok, sram, jezo ali krivdo, zato težje presoja nove ponudbe. Goljufi lahko že poznajo njeno telefonsko številko, elektronski naslov, višino izgube ali podatke o prejšnjem stiku. Naslednji klic je zato lahko videti zelo oseben in prepričljiv, čeprav je njegov cilj novo oškodovanje.

Značilen primer je prevara s povračilom sredstev (recovery scam). Storilec se predstavi kot odvetnik, finančni strokovnjak ali predstavnik domnevne organizacije za pomoč žrtvam. Trdi, da je denar že izsledil, za njegovo sprostitev pa najprej zahteva plačilo davka, takse ali administrativnih stroškov. Plačilo ne zagotovi vračila; praviloma ustvari samo novo finančno izgubo.

Katere goljufije lahko sledijo prvemu oškodovanju?

SI-CERT opozarja, da se po prvi prevari lahko pojavijo različni poskusi ponovnega oškodovanja, ne le ponudbe za vračilo sredstev. Prevaranti prilagajajo zgodbo podatkom, ki so jih o žrtvi že pridobili, ter njenemu finančnemu položaju. Posebej nevarne so zahteve po novih nakazilih, razkritju prijavnih podatkov ali namestitvi programov za oddaljeni dostop. Naslednje oblike so med tistimi, ki jih izpostavlja novo informativno gradivo:

  • Lažno vračilo denarja: neznani »strokovnjak« obljublja povračilo izgube, vendar pred tem zahteva plačilo stroškov.
  • Nove naložbe in hitra posojila: domnevni svetovalci ponujajo visoke donose, kriptovalute ali posojila brez preverjanja; podobni pristopi se pojavljajo pri lažnih kriptoborzah.
  • Klici iz »banke«: napadalec zatrjuje, da je račun ogrožen, in zahteva prenos denarja na domnevno varen račun. Več o tem pojasnjuje članek o lažnih bančnih klicih.
  • Lažna sporočila: sledijo lahko phishing sporočila in prevare prek SMS, ki vodijo na ponarejene prijavne strani in skušajo pridobiti gesla ali bančne podatke.

Pri vsakem nenapovedanem klicu, ki obljublja hitro rešitev, je potrebna previdnost. Poznavanje podrobnosti prejšnje prevare ni dokaz, da je klicatelj zaupanja vreden. Banke ne preverjamo prek številke, ki jo posreduje sumljivi klicatelj, ampak prek uradnega kontakta, ki ga poiščemo sami.

Kaj storiti takoj, ko odkrijete spletno prevaro?

Po odkritju spletne prevare je pomembno ukrepati hitro, vendar premišljeno in brez dodatnih nakazil neznanim osebam. Prijava policiji je bistvena zaradi preiskave, obveščanje banke pa lahko v nekaterih primerih pomaga omejiti finančno škodo. Če so napadalci dobili dostop do računov ali naprav, je treba zavarovati tudi digitalno okolje. SI-CERT in policija izpostavljata štiri praktične korake:

  • Nemudoma obvestite banko. Povejte, kaj ste nakazali in katere podatke ste razkrili. Vprašajte o blokadi kartic ali računov ter morebitni reklamaciji kartičnega plačila (chargeback) oziroma poskusu odpoklica nakazila (SEPA recall); uspeh vračila ni zagotovljen.
  • Prijavite dogodek in shranite dokaze. Ohranite sporočila, številke, potrdila o nakazilih in podatke o komunikaciji. Poglejte tudi vodnik za prijavo spletne goljufije.
  • Zaščitite uporabniške račune. Z varne naprave spremenite ogrožena gesla, preverite aktivne seje in vključite večfaktorsko preverjanje pristnosti. Bodite posebej previdni pri novih zahtevah za potrjevanje prijave.
  • Zavarujte računalnik ali telefon. Če ste dovolili oddaljeni dostop, to povejte policiji. Pred brisanjem programov ali ponastavitvijo naprave upoštevajte navodila policije zaradi morebitnih dokazov; nato po potrebi vključite strokovno tehnično pomoč.

Tudi po prvih ukrepih ne odgovarjajte na sumljive ponudbe za vračilo denarja ali na zahteve po dodatnih plačilih. Shranite dokaze o ponovnih stikih in jih po potrebi posredujte policiji. Lažna sporočila je mogoče prijaviti tudi prek posebnega kanala SI-CERT za prijavo phishinga.

Sram, krivda in strah so lahko dodatna ovira pri okrevanju

Spletna prevara ni zgolj finančni incident, saj lahko prizadene tudi duševno počutje, odnose in občutek osebne varnosti. V uradnem gradivu psiholog dr. Igor Areh pojasnjuje, da lahko šoku sledita samoobtoževanje in močna želja po takojšnji odpravi škode. Prav v takšnem stanju je lahko človek dovzetnejši za novo manipulacijo in obljube o hitrem vračilu denarja. Zato je pomembno razumeti uporabljeno tehniko prevare ter o dogodku spregovoriti z osebo, ki ji zaupamo.

Molk zaradi sramu lahko pomeni, da oškodovanec ostane brez podpore pri preverjanju novih klicev, sporočil in ponudb. Pogovor z bližnjimi ni nadomestilo za policijsko prijavo ali bančne ukrepe, lahko pa pomaga pri sprejemanju odločitev in okrevanju. Ob izrazitejši ali dolgotrajni stiski je smiselno poiskati strokovno psihološko podporo.

Kje lahko žrtve dobijo brezplačno pomoč in uradna navodila?

Poleg policije, banke in varnostnih strokovnjakov lahko žrtve spletnih prevar poiščejo tudi brezplačno psihološko svetovanje. Informativni letak navaja Center za psihološko svetovanje Posvet, ki pomaga posameznikom, parom in družinam pri obvladovanju čustvenih stisk. Sprejemna pisarna je dosegljiva na telefonski številki 031 704 707 in elektronskem naslovu info@posvet.org. Program financira Ministrstvo za zdravje.

Uradna razlaga nadaljnjih goljufij, zaščitnih ukrepov in možnosti pomoči je objavljena na portalu Varni na internetu. Tam je skupaj s pojasnili na voljo tudi informativni letak Usmeritve žrtvam spletnih prevar (PDF), ki sta ga pripravila SI-CERT in policija. Najpomembnejše sporočilo je, da je prijava prvi korak, nadaljnja zaščita računov, naprav, denarja in duševnega počutja pa je prav tako pomembna.

Povezane vsebine

Kibernetska varnost – sveže novice

Viri