e-novice iVarnost
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
Posnetek sporočila z dne 19. novembra 2026 prikazuje lažno obvestilo v imenu GLS. Prejemnika s šesturnim rokom usmerja na naslov gls.eu.cc/si, ki ni uradna spletna domena dostavne službe. Povezave ne odpirajte.
Sporočila o neuspešni dostavi so učinkovita vaba, ker številni prejemniki dejansko pričakujejo paket. V obravnavanem primeru goljufi nastopajo v imenu dostavne službe GLS in zatrjujejo, da dostava ni mogoča zaradi nepopolnega naslova. Na posnetku zaslona je razvidno, da je bilo konkretno sporočilo prejeto prek Applove storitve iMessage, podobni napadi pa se širijo tudi prek običajnih SMS-sporočil. Gre za značilen vzorec spletnega ribarjenja prek sporočil, znanega kot smishing, pri katerem se napadalec predstavlja kot zaupanja vredna organizacija. Podobne poskuse smo na iVarnost.si že opisali v članku o lažnih SMS- in iMessage-sporočilih.
Besedilo se začne z navedbo »Nujno obvestilo družbe GLS« in zatrjuje, da paket zaradi nepopolnih podatkov o naslovu čaka v lokalnem tranzitnem skladišču. Prejemnik naj bi moral v šestih urah potrditi ali popraviti naslov, sicer mu grozijo dodatni stroški in vrnitev pošiljke. V nadaljevanju se pojavi še datum 20. november za brezplačno hrambo ter ločeno opozorilo o 48-urnem roku. Tako sporočilo združi več časovnih pritiskov, da bi človek ravnal hitro, brez preverjanja pošiljke.
Na posnetku zaslona so opazni štirje posebej pomembni opozorilni znaki:
+84, in ne z jasno preverjenega kanala GLS.gls.eu.cc/si posnema ime dostavne službe, ne uporablja pa njene uradne domene.Podoben izgovor z nedostavljeno pošiljko je SI-CERT dokumentiral že decembra 2025, ko so se napadalci predstavljali kot Pošta Slovenije. O takšnih SMS-prevarah v imenu pošte smo takrat poročali tudi na iVarnost.si. Podobnost načina delovanja še ne dokazuje, da gre za iste storilce ali isto kampanjo.
gls.eu.cc/si ni uradna povezava dostavne službe?Naslov gls.eu.cc/si ni del uradne domene gls-group.com, s katere GLS povezuje svoje nacionalne spletne strani. V zapisu gls.eu.cc je »gls« le poddomena znotraj naslova eu.cc; znano ime na začetku spletnega naslova samo po sebi ne dokazuje lastništva podjetja. Goljufi takšno poimenovanje uporabljajo za ustvarjanje vtisa verodostojnosti. Tudi oznaka HTTPS ali simbol ključavnice, če bi se pojavila, ne bi pomenila, da spletna stran pripada GLS.
GLS v svojih uradnih varnostnih priporočilih opozarja na zlorabo blagovne znamke prek SMS-sporočil in ponarejenih spletnih strani. Te lahko posnemajo videz dostavne službe ter skušajo pridobiti prijavne ali finančne podatke. Vsebina spletnega mesta za konkretno povezavo iz prejetega sporočila ni bila neodvisno preverjena, zato ni mogoče potrditi, kateri obrazci ali zahtevki se trenutno prikazujejo na njej. Že kombinacija lažne predstavitve, neustrezne domene in časovnega pritiska pa zadostuje za opozorilo, naj prejemniki povezave ne uporabljajo.
Navodilo za odgovor z »Da« je poskus, da prejemnik naredi dodaten korak do sumljive povezave. SI-CERT je pri sorodnih lažnih sporočilih ugotovil, da napadalci uporabnike pozivajo k odgovoru z »Y«, da se spletni naslov v iMessage prikaže kot povezava, ki jo je mogoče odpreti. V prikazanem primeru je uporabljena slovenska različica istega navodila, vendar brez tehničnega pregleda ni mogoče potrditi vseh podrobnosti njegovega delovanja. Pomembno je, da uporabnik ne odgovori in spletnega naslova ne kopira v brskalnik.
Oznaka »iMessage« oziroma »Encrypted« v telefonu ne pomeni, da je pošiljatelj uradni predstavnik GLS. Šifriranje komunikacije in preverjanje identitete podjetja sta različni stvari. Napadalec lahko posreduje zavajajoče besedilo tudi prek komunikacijskega kanala, ki sicer uporablja zaščiten prenos. Več o tem, kako deluje phishing, pojasnjujemo v posebnem vodniku.
Glavni cilj primerljivih prevar z dostavo paketov je pogosto pridobivanje osebnih in plačilnih podatkov. SI-CERT je pri obsežni kampanji v imenu Pošte Slovenije opisal spletne obrazce, ki so najprej zahtevali naslov in kontaktne podatke, nato pa podatke bančne kartice pod pretvezo manjšega stroška ponovne dostave. Pri nekaterih oškodovancih so sledile finančne zlorabe. To je dokumentiran način delovanja sorodnih napadov, ne pa potrjena vsebina strani gls.eu.cc/si.
Nevarnost ni omejena na domnevni strošek nekaj deset centov. Ko goljufi pridobijo podatke kartice, lahko poskušajo izvesti nadaljnja plačila ali uporabnika prepričati v potrditev transakcije. Ob sumljivih zahtevah za podatke je koristno poznati tudi najpogostejše spletne prevare in njihove znake. Kadar prejemnik res pričakuje pošiljko, je takšna zgodba še prepričljivejša.
Status dostave je treba preveriti neodvisno od sumljivega sporočila. GLS tudi zares uporablja SMS, e-pošto, Viber in aplikacijo za obveščanje o paketih, zato samo dejstvo, da je prispelo sporočilo s povezavo, še ne dokazuje prevare. Odločilen je celoten kontekst: pošiljatelj, spletni naslov, vsebina in povezava z dejansko pošiljko. Varnejši postopek je naslednji:
gls-group.com oziroma aplikacijo GLS, ne povezave iz sumljivega sporočila.Ukrepanje je odvisno od tega, kaj je prejemnik dejansko storil. Če je sporočilo zgolj prebral, ni razloga za sklep, da so njegovi podatki že ukradeni. Tudi sam obisk sumljive strani še ne pomeni nujno finančne škode, je pa razlog za previdnost. Kadar so bili posredovani občutljivi podatki, je treba ukrepati takoj.
Sumljivo sporočilo je smiselno prijaviti, saj lahko informacije o domeni pomagajo preprečevati nadaljnje zlorabe. SI-CERT od 1. oktobra 2026 upravlja namensko prijavno točko za spletno ribarjenje na naslovu phishing@cert.si, kamor lahko pošljete posnetek zaslona in sumljivi spletni naslov. GLS prijave zlorabe svoje blagovne znamke sprejema na security@gls-group.com; pri SMS-sporočilih priporoča tudi posnetek pogovora in podatek o številki pošiljatelja. Podrobnosti o prijavi phishing sporočil SI-CERT-u so na voljo v našem povezanem članku.
Če je zaradi prevare nastala finančna škoda, je poleg takojšnjega obvestila banki primerna tudi prijava policiji. Posnetek sporočila, datum prejema, telefonsko številko in podatke o morebitnih transakcijah shranite kot dokazno gradivo. Najpomembnejše pravilo ostaja preprosto: pošiljke ne preverjajte prek povezave, ki jo je poslal neznani pošiljatelj.
Kibernetska varnost – sveže novice