e-novice iVarnost
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
Raziskovalci podjetja Enea so razkrili SilentAir, ki iz kompromitiranih vozlišč mobilnih omrežij izvaja signalizacijske napade in prestreza prijavne kode SMS. Tarče so predvsem na Tajvanu, povezava s Kitajsko pa ni potrjena.
Podjetje Enea je 11. novembra 2026 objavilo raziskavo o napadih na povezovalno infrastrukturo mobilnih operaterjev, 12. novembra pa dodalo povzetek glavnih ugotovitev. Raziskovalci so pod imenom SilentAir opisali doslej javno nepoimenovanega akterja, katerega dejavnost spremljajo najmanj od začetka leta 2025; pri naknadni analizi so našli tudi starejše sledi. Ne gre za običajno prevaro s sporočilom uporabniku, temveč za posege v signalizacijo, s katero si operaterji med seboj izmenjujejo podatke za gostovanje, klice in SMS. Zato je pomembno razlikovati med napadi na mobilna omrežja in okužbo posameznega telefona.
Enea je opazila promet, povezan z napadi, iz omrežnih elementov operaterjev v najmanj šestih azijskih državah. V vsaj enem preiskanem primeru je potrdila, da zlonamerni ukazi niso bili le ponarejeni od zunaj, temveč so izvirali iz kompromitiranega vozlišča znotraj mobilnega omrežja. Takšen dostop napadalcu omogoča, da legitimno povezavo med operaterji izrabi kot pot do naročnikov v drugih državah.
SilentAir zlorablja signalizacijska protokola SS7 in Diameter, ki podpirata delovanje in gostovanje mobilnih omrežij različnih generacij. Napadalci po ugotovitvah Enea pošiljajo zlonamerne zahtevke za posodobitev lokacije naročnika (Update Location), s katerimi poskušajo spremeniti, kam omrežje usmeri nadaljnje komunikacije. Če je takšna manipulacija uspešna, lahko izbrani klici in SMS-sporočila potujejo prek vozlišča pod nadzorom napadalca. Enea je neposredno zaznala prestrezanje nekaterih prijavnih kod SMS, ni pa objavila primerljive potrditve dejansko prestreženih glasovnih pogovorov. Gre za poseg v operatersko infrastrukturo, zato uporabniku ni treba klikniti povezave, namestiti aplikacije ali izročiti gesla.
Raziskovalci so poleg poskusov prestrezanja zabeležili poizvedbe za pridobivanje naročniških identifikatorjev, podatkov za avtentikacijo in informacij o lokaciji. V omrežjih so zaznali tudi neobičajno obravnavo odgovorov na signalizacijske zahtevke, kar je pomagalo razkriti kompromitirana vozlišča. Enea sicer ni mogla analizirati domnevne izvršljive datoteke SilentAir, zato ni pojasnjen vsak korak vzpostavitve in vzdrževanja dostopa. Ta napad se tehnično razlikuje od vohunske programske opreme na telefonu, čeprav sta lahko posledici za zasebnost podobni.
Po podatkih Enea je bilo najizrazitejše zunanje ciljanje SilentAir usmerjeno proti mobilnim naročnikom na Tajvanu. Raziskovalci so poleg tega spremljali napade na operaterje in uporabnike v približno dvanajstih drugih državah in ozemljih, predvsem v vzhodni in jugovzhodni Aziji. Posamezne tarče so bile tudi v Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu, v vzhodni Afriki in Evropi. Med izbranimi osebami so bili po navedbah raziskovalcev tudi posamezniki s pomembnimi političnimi in državnimi funkcijami.
Dejavnost ni bila stalno enako intenzivna: zaznani so bili kratki valovi napadov, med katerimi so sledila tudi večmesečna obdobja navidezne neaktivnosti. V nekaterih valovih je bila tarča le ena oseba ali nekaj naročnikov, drugič pa več tisoč naročnikov v enem mesecu. Navedene številke opisujejo opaženo ciljanje in ne potrjujejo, da je bilo pri vsakem naslovniku prestrezanje uspešno. Enea ni objavila dokazov, da bi bili med žrtvami uporabniki slovenskih operaterjev.
Posebnost SilentAir je obsežna uporaba tako imenovanih tihih sporočil SMS (silent SMS), ki se praviloma ne prikažejo na zaslonu in ne sprožijo uporabniškega obvestila. Raziskovalci so opažali izrazite nočne valove takšnih sporočil, zlasti proti tajvanskim številkam. Pri dnevnih aktivnostih so ugotovili, da so se nekatera sporočila uporabljala za preverjanje, ali je predhodna zlonamerna sprememba omrežne lokacije še vedno učinkovita. Za namen vseh nočnih pošiljanj Enea nima dokončne razlage.
Napadalci so pri pošiljanju uporabljali tudi posredniška sporočilna središča drugih operaterjev, s čimer so otežili prepoznavanje izvora. Nekatera tiha sporočila so vsebovala splošne spodbudne ali oglasom podobne stavke, čeprav naj jih prejemnik ne bi videl. Po razlagi raziskovalcev so takšna besedila lahko varovalo za primer, ko posredniško središče odstrani lastnost »tihega« sporočila in se SMS vendarle prikaže. To ni enako kot klasični lažni SMS za krajo podatkov, ki prejemnika običajno prepričuje v klik ali odgovor.
Enea je pri nekaterih tarčah zaznala prihod kod za dvostopenjsko prijavo neposredno po začetku prestrezanja. To je pomemben pokazatelj, da so napadalci želeli poseči tudi v spletne račune, povezane s telefonskimi številkami. Samo opažanje prestrežene kode še ne dokazuje, da je bil vsak tak račun dejansko prevzet; raziskava ne navaja skupnega števila uspešnih prevzemov. Poročilo zato govori o konkretno opaženem ogrožanju prijavnih kod, ne o splošnem vdoru v vse storitve, ki uporabljajo SMS.
Ameriški NIST v smernicah za digitalno identiteto SMS- in govorno preverjanje obravnava kot omejeno oziroma bolj tvegano metodo avtentikacije. Za pomembne račune so primernejši kriptografski prijavni ključi (passkeys) ali strojni varnostni ključi FIDO2, kjer so podprti. Kode iz avtentikacijske aplikacije niso odvisne od dostave SMS prek operaterske signalizacije, vendar same po sebi niso odporne na vse oblike lažnega predstavljanja. Na pomen večfaktorske avtentikacije in varnostnih ključev je opozoril tudi slovenski URSIV.
Enea z visoko stopnjo zaupanja ocenjuje, da za SilentAir stoji akter na državni ravni, vendar njegova identiteta ni neodvisno potrjena. Povezavo s kitajskimi kibernetskimi operacijami ocenjuje le z nizko stopnjo zaupanja. Pri tem se opira predvsem na izbiro tarč, časovne vzorce in značilnosti napadalne dejavnosti. Takšna ocena sama po sebi ni dokaz, da napade izvaja Kitajska ali določena državna služba.
V istem poročilu Enea ločeno obravnava skupino LIMINAL PANDA in zlonamerno orodje GTPDoor, pri katerem je zaznala tudi razvoj različice, ki uporablja podatkovni protokol GTP-U. Ta ugotovitev se nanaša na LIMINAL PANDA in je ni pravilno samodejno pripisati SilentAir. Raziskovalci so opisali nekatere časovne in operativne podobnosti med obema dejavnostma, vendar neposredne povezave niso potrdili. Prav tako niso potrdili, da SilentAir uporablja že znani program SCTPE kot svojo dejansko napadalno komponento.
Za slovenske operaterje je ključna ugotovitev, da zlonameren promet lahko prihaja iz omrežja drugega, že kompromitiranega operaterja. Običajno preverjanje zunanjih signalizacijskih zahtevkov zato ni vedno dovolj, saj napadalec izkorišča zaupanje v mednarodne povezave IPX. Enea priporoča povezano analizo prometa SS7, Diameter, GTP-C in GTP-U ter preverjanje notranjih signalizacijskih vozlišč. Podoben večplasten pristop podpira priporočilo ITU-T Q.3066 iz januarja 2026, ki obravnava zaznavanje anomalij in preverjanje skladnosti med protokoli.
Za uporabnike mobilnih storitev je najbolj smiseln ukrep zmanjšanje odvisnosti pomembnih računov od SMS-kod. Menjava kartice SIM za eSIM sama po sebi ne odpravi nevarnosti napadov na medoperatersko signalizacijo; gre za drugo raven zaščite, kot jo opisuje prispevek o uporabi eSIM. Prav tako protivirusna zaščita na telefonu ne more sama preprečiti manipulacije usmerjanja v omrežju operaterja.
Raziskava SilentAir kaže, da je zaščita komunikacij odvisna tudi od delov mobilnega omrežja, do katerih končni uporabnik nima dostopa. Enea je dokumentirala signalizacijske napade in prestrezanje prijavnih kod, medtem ko obseg uspešnih prevzemov računov in identiteta naročnika napadov ostajata neznana. Za operaterje je prednostna naloga odkrivanje kompromitiranih vozlišč ter korelacija dogajanja prek več protokolov. Uporabnikom pa ugotovitve dajejo dodaten razlog, da pri pomembnih računih SMS postopoma zamenjajo z varnejšimi načini preverjanja identitete.
Kibernetska varnost – sveže novice