e-novice iVarnost
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
S prijavo se strinjate s
Politiko zasebnosti.
Od e-novic se lahko kadarkoli odjavite.
Raziskovalci opozarjajo na kampanjo, v kateri napadalci prek WhatsApp Web in Desktop pošiljajo zlonamerne VBScript datoteke, prikrite kot poslovni ali finančni dokumenti, ter nameščajo orodje za oddaljeno upravljanje.
Nova kampanja kaže, kako nevarna je lahko kombinacija zaupanja v znane stike, poslovno oblikovanih priponk in legitimnih orodij za oddaljeno upravljanje računalnikov.
V novi kampanji napadalci uporabljajo neposredna WhatsApp sporočila za pošiljanje zlonamernih VBScript datotek. Gre za obliko napada, ki združuje socialni inženiring in zlorabo zaupanja v znane stike. Sporočila naj bi se širila prek kompromitiranih računov, zato lahko priponka pride od osebe, ki jo prejemnik pozna. To je pomemben element napada, saj uporabnik znanemu stiku običajno zaupa bolj kot neznanemu pošiljatelju. Pri takšnih primerih ni dovolj preverjati samo pošiljatelja, temveč tudi vrsto datoteke, končnico in kontekst sporočila.
Napadalci datoteke poimenujejo tako, da spominjajo na poslovne in finančne dokumente. Takšna tehnika je blizu širšemu vzorcu, ki ga poznamo pri phishing napadih, kjer se uporabnika prepriča, naj odpre datoteko ali klikne povezavo. Med zaznanimi primeri so bila imena, povezana s finančnimi poročili, izpiski računov, odprtimi plačili, dolgom in davčnimi dokumenti. Finančna tematika pri uporabniku ustvari občutek nujnosti, zato je verjetnost nepremišljenega klika večja. To je tudi razlog, zakaj so goljufije z uporabo socialnega inženiringa še vedno eden najuspešnejših načinov začetnega vdora.
Ko uporabnik odpre zlonamerno VBScript datoteko, se ta zažene prek Windows Script Host procesa WScript.exe. Prva stopnja okužbe ustvari delovno mapo v javnih dokumentih sistema Windows, nato pa z oddaljene infrastrukture prenese dodatne skripte. Gre za tipičen primer, kako se lahko zlonamerna programska oprema izvaja po več zaporednih korakih, da zmanjša možnost hitrega odkritja. Raziskovalci so opazili tudi uporabo različnih tehnik prikrivanja, vključno z obfuskacijo kode, naključnimi imeni map in zlorabo legitimnih sistemskih orodij za prenos dodatnih komponent. V nekaterih različicah kampanje se prenesene datoteke najprej predstavijo kot PDF ali TXT, nato pa se preimenujejo oziroma izvajajo kot skripte.
Končni cilj kampanje je namestitev legitimnega orodja za oddaljeno upravljanje, v tem primeru ManageEngine Endpoint Central oziroma povezanega agenta. RMM orodja so v podjetjih običajna, saj jih IT oddelki uporabljajo za podporo uporabnikom, nameščanje programske opreme, nadzor naprav in vzdrževanje sistemov. Prav zato so zanimiva tudi za napadalce: če jim uspe namestiti ali zlorabiti legitimno orodje, lahko njihov dostop na prvi pogled deluje kot običajna administrativna aktivnost. Takšen pristop je povezan s širšim trendom, pri katerem se malware napadi vse pogosteje skrivajo za dovoljenimi aplikacijami, sistemskimi procesi in običajnimi administrativnimi orodji. To oteži zaznavanje, še posebej v okoljih, kjer ni jasnega seznama dovoljenih RMM rešitev in nadzora nad oddaljenimi povezavami.
Najpomembnejši ukrep je, da uporabniki ne odpirajo nepričakovanih skriptnih in izvršljivih datotek, tudi če so poslane prek znanega stika. Podjetja bi morala omejiti izvajanje VBScript datotek, kjer to ni poslovno nujno, ter spremljati procese, kot so WScript.exe, PowerShell, certutil, bitsadmin in curl, kadar se izvajajo v nenavadnem kontekstu. Priporočljivo je tudi uvajanje aplikacijskega nadzora, večfaktorske avtentikacije, preverjanja pravic lokalnih administratorjev in nadzora nad namestitvami RMM orodij. Takšni ukrepi sodijo med osnovne prakse, ki jih podjetja potrebujejo za učinkovito zaščito pred kibernetskimi napadi. Pri uporabnikih pa ostaja ključno osnovno pravilo: poslovni dokument ne sme biti skripta.
Če je uporabnik odprl sumljivo datoteko iz WhatsAppa, naj napravo takoj odklopi iz omrežja in obvesti IT podporo ali varnostno ekipo. Pomembno je, da naprave ne poskuša “čistiti” na pamet, saj lahko s tem izbriše uporabne sledi za preiskavo incidenta. Organizacija naj preveri procese, zagonske vnose, nedavno ustvarjene mape v javnih dokumentih, morebitno namestitev RMM agenta in povezave do neznane infrastrukture. Če je bil WhatsApp račun kompromitiran, je treba preveriti aktivne seje, odjaviti neznane naprave, spremeniti gesla povezanih računov in vključiti dodatne varnostne nastavitve. V poslovnem okolju je smiselno preveriti tudi, ali gre za širši incident, povezan z različnimi vrstami kibernetskih napadov, ki lahko vključujejo krajo dostopa, širjenje zlonamernih datotek in nepooblaščen oddaljeni nadzor.
Ta kampanja je pomembna zato, ker kaže premik napadov iz klasične e-pošte v vsakodnevne komunikacijske kanale. WhatsApp, Teams, Slack in podobna orodja so v praksi pogosto manj strogo nadzorovana kot e-pošta, zato jih napadalci vse pogosteje uporabljajo za začetni stik z žrtvijo. Pri tem se zanašajo na dejstvo, da uporabniki v klepetalnih aplikacijah hitreje odpirajo priponke, še posebej kadar sporočilo pride od znanega stika. Organizacije morajo zato varnostno ozaveščanje razširiti tudi na komunikacijske aplikacije, ne samo na e-pošto. Enako pomembno je redno posodabljanje sistemov in odpravljanje slabih praks, saj lahko zastarela programska oprema poveča možnost uspešne zlorabe po začetni okužbi.
Kampanja prek WhatsAppa je dober opomin, da se kibernetski napadi vedno bolj prilagajajo navadam uporabnikov. Napadalci ne potrebujejo vedno nove ali zelo napredne zlonamerne kode, če lahko uporabnika prepričajo, da sam odpre nevarno datoteko. Posebej problematična je zloraba legitimnih RMM orodij, saj lahko napadalcem omogoči prikrit in dolgotrajen oddaljeni dostop. Podjetja bi morala zato preveriti, katera orodja za oddaljeno upravljanje so dovoljena, kako se nadzorujejo in kdo jih sme nameščati. Uporabniki pa naj si zapomnijo preprosto pravilo: če nepričakovan “dokument” zahteva zagon skripte, ne gre za dokument, temveč za varnostno tveganje.